6. 1. 2011 | Mladina 1
Politična zloraba
V Študijskem centru za narodno spravo bi cenzurirali izjave premiera Boruta Pahorja
Nadškof in premier ob obisku Hude jame
© Miro Majcen
Na pobudo šestih držav članic EU iz nekdanjega sovjetskega bloka (Madžarske, Češke, Bolgarije, Latvije, Litve in Romunije) je evropska komisija odločala, ali naj obsodi zločine komunističnih režimov in jih obravnava enako kot nacistične zločine med 2. svetovno vojno. Evropska komisija je pobudo zavrnila na podlagi ugotovitev neodvisnega poročila, ki pravi, da ni bilo enotnega modela ravnanja komunističnih režimov, ki bi veljal za vse nekdanje totalitarne države, pogodba o EU pa v 83. členu določa področja, na katerih lahko EU opredeli kazniva dejanja čezmejne narave, s terorizmom, trgovino z ljudmi in korupcijo vred. Ne vključuje pa zločinov, ki so posledica različnih ideologij.
Tako je evropska komisija jasno povedala, ne prvič, da nima pravne podlage, da bi lahko kaj več kot na načelni ravni - poleg že sprejete deklaracije o rasizmu in ksenofobiji - ukrepala na tem področju. Študija o tem, kako je spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi obravnavan v državah članicah, pripravil jo je Carlos Closa Montero z Inštituta za javno dobro iz Španije, na 460 straneh ne vrednoti narave teh režimov in ne sprejetih ukrepov v državah članicah, ki naj bi jih obsodile in zagotavljale spomin na tiste čase.
V slovenskem Študijskem centru za narodno spravo pri pravosodnem ministrstvu pa so ugotovili, da je Monterova študija »prešibka« in bi jo radi dopolnili s pozivom k lustraciji. Drugače ni mogoče razumeti njihovega opozorila, da »na univerzah še vedno učijo zgodovinarji, ki so prej, na primer z delovanjem v Zgodovinski komisiji Centralnega komiteja, delovali kot orodja Komunistične partije, ali pa zgodovinarji, ki poučujejo le malce spremenjeno zgodovino prejšnjega režima«. Še več pozornosti pa pritegne njihovo opozorilo v razdelku z naslovom »javna, institucionalna in drugi tipi opravičil in deklaracij ali priznanja hudodelstev«. Priporočajo izbris izjave premiera Boruta Pahorja ob odkritju množičnega grobišča v Hudi jami s tiskovne konference marca 2009. Takrat je opozoril, »da se moramo soočiti s temnimi sencami zgodovine in si jih vtisniti v kolektivni spomin. Hkrati pa zavračamo kakršnokoli obliko politizacije in zlorabe žrtev za politične namene, ne glede na politično stran od koder prihajajo te pobude, ali celo iz drugih držav ...«
V Študijskem centru nismo našli sogovornika, ki bi nam razložil, kaj jih moti v Pahorjevi izjavi. Povprašati smo jih nameravali med drugim tudi, ali se jim ne zdi sporno, da je v poročilu omenjeno le opravičilo iz leta 2007, se pravi iz časa vlade Janeza Janše, ne pa v marsičem prelomno spravno dejanje v Kočevskem rogu leta 1990, ko sta želela duhove na Slovenskem pomiriti najvišji predstavnik države, tedanji predsednik Milan Kučan, in pokojni nadškof Alojzij Šuštar. Zato se zdi predlog o izbrisu Pahorjeve izjave ne le selektivno, ampak predrzno, a zgovorno dejanje Študijskega centra, ki mu lahko pripišemo vse atribute politične zlorabe spomina na žrtve nekdanjega komunističnega režima na Slovenskem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.