13. 1. 2011 | Mladina 2
Trgovci s trupli
Po Hudi Jami še politizacija Pohorskega bataljona
Spomenik žrtvam nacističnega nasilja na graškem pokopališču, kjer so pokopani tudi borci Pohorskega bataljona
© Sašo Bizjak / Večer
Med častilci in svojci padlih borcev Pohorskega bataljona Jožef Jerovšek, vodja parlamentarnega odbora za obrambo in poslanec SDS iz Slovenske Bistrice, ni ravno priljubljen politik. To se je pokazalo že spomladi 2008, ko so Jerovška na Pohorju izžvižgali. Novinar mariborskega radia Tone Petelinšek je tedaj organiziral Šarhov pohod do poslednjega bojišča na Osankarici, ki se ga je udeležilo več kot 2000 ljudi. Poleg uradnih govorcev, denimo pravnukinje narodnega heroja in poveljnika bataljona Alfonza Šarha, se je tik pred zdajci po posredovanju iz kabineta vlade, ki jo je tedaj vodil Janez Janša, poskušal v vrsto vriniti tudi Jerovšek. A govor, v katerem je pomešal Šarha s Slomškom in Maistra s Pučnikom, je moral zaradi žvižgov predčasno končati. »Ljudje, ki so kakorkoli povezani s Pohorskim bataljonom, so začutili averzijo do Jerovška, ker je bil eksponent politike, ki se ni zavzemala za partizanstvo,« je tedaj menil Petelinšek.
A Jerovšek očitno ne odneha. Tokrat je skupaj s poslancema Zmagom Jelinčičem in Robertom Battellijem poslal vladi uradno pobudo za začetek sklenitve sporazuma z Avstrijo o prekopu padlih borcev, ki so jih nacisti leta 1943 pokopali na graškem osrednjem pokopališču. »Ob krizi, ki je erozija vrednot, bi s takšnimi simbolnimi dejanji krepili pozitivne vrednote,« je dejal Jerovšek o tej ponujeni »priložnosti za poenotenje«. Na kakšen tip poenotenja pobudniki mislijo, je kasneje razkril Jelinčič, ko je dejal, da imajo »gospodje iz levih političnih opcij« verjetno pomisleke glede njihove pobude, ker med borci Pohorskega bataljona ni bilo članov komunistične partije, zaradi česar naj bi bil Pohorski bataljon celo izdan, kot je špekuliral. No, Jelinčič se je tudi tokrat zmotil. Med borci Pohorskega bataljona je bilo približno 80 odstotkov ljudi tako ali drugače povezanih s komunističnimi organizacijami: v bataljonu je bilo 28 članov in 7 kandidatov za vstop v KPS ter 16 članov Skoja.
A kako resno je bila mišljena pobuda, priča že to, da je 65 borcev Pohorskega bataljona pokopanih v skupnem grobišču na graškem glavnem pokopališču še z drugimi 2500 žrtvami nacističnega nasilja iz 12 držav. Kot je pojasnila Mira Grašič iz mariborskega Muzeja narodne osvoboditve, je tam, pod napisom iz leta 1956 »Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo zanjo življenja«, pokopanih 1213 Slovencev, med drugim talcev, ustreljenih v Mariboru, Celju, Šoštanju, Trbovljah, obsojenih na graškem sodišču ipd. Peter Sixl iz Graškega inštituta Ludwig Bolzman, ki je poznavalec grobišča, je ravno tako dejal, da bi bilo pobudo tako rekoč nemogoče uresničiti: »To je ogromno pokopališče, kjer v skupinskem grobu leži od 2000 do 3000 mrtvih. Izkopavanje posameznih trupel, si predstavljam, bi bilo praktično nemogoče. Predstavljam si morda, da bi bilo mogoče to narediti na podlagi analize DNK. Ampak potem bi morali narediti analizo vsake posamezne kosti. To bi bilo potem zgolj prekladanje kosti, ki ne bi ustrezalo dejstvom.«
Torej se je verjetno mogoče strinjati z mnenjem predsednika borčevske organizacije Janeza Stanovnika, naj »pustijo pri miru vsaj mrtve, če že živih ne, in naj ne igrajo svoje politike na kosteh padlih«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.