Reke beguncev

Država uradno še ni nastala, ima pa že svoj prvi problem

Številni begunci, ki prihajajo v mesto Gok Mačar, živijo v zasilnih bivališčih

Številni begunci, ki prihajajo v mesto Gok Mačar, živijo v zasilnih bivališčih
© Erik Valenčič

Sodeč po prvih referendumskih izidih in v skladu z vsemi pričakovanji bo Južni Sudan postal neodvisna država. Po doslej preštetih glasovih v Džubi, bodoči prestolnici Južnega Sudana, se odstotek podpore odcepitvi vrti okrog 96 odstotkov.
Pred referendumom in med njim se je v to nastajajočo državo vrnilo ogromno njenih prebivalcev iz drugih, v glavnem severnih predelov Sudana. V preteklosti so bili razseljeni zaradi dobri dve desetletji trajajoče vojne ali pa so se izselili prostovoljno v iskanju boljšega življenja za svoje družine. Medtem ko so v Džubi in drugje čakali, da oddajo svoj »zgodovinski glas«, so nekateri izmed njih pripovedovali, da ne vedo točno, kaj bodo (lahko) počeli v Južnem Sudanu, vendar so pripravljeni zaživeti svoja življenja na novo skupaj s svojo neodvisno državo. »Dovolj nam je tudi bilo rasne ter verske diskriminacije, ki smo ji bili kot temnopolti kristjani podvrženi vsa ta leta,« je pripovedoval neki starec, medtem ko je na enem od volišč v Džubi potrpežljivo čakal v nekajstometrski koloni ljudi.
Eni prihajajo zaradi svobode, drugi, ker se bojijo - predvsem izbruha nove vojne. Nihče, ne vladni uslužbenci ne preprosti ljudje, si ne upa napovedati končnega rezultata referenduma, kaj bo ta na koncu prinesel: dokončen mir ali le novo vojno. V administrativni provinci Severni Bar el Gazal, ki bo mejila na Sudan, je sudanska vojska novembra že bombardirala vasi, napeto in kočljivo situacijo dodatno otežuje še prihod več deset tisoč ljudi, ki se stekajo v okolico provincialne prestolnice Avejl. Prihajajo predvsem z območij zdaj še enotne države, ki pa bodo po odcepitvi Južnega Sudana ostala na drugi, torej arabski strani meje. Njihova oskrba in nastanitev v okolici Avejla pomeni ključen preizkus za lokalno oblast in vlado v Džubi. Problem rešujejo mednarodne organizacije pod okriljem Združenih narodov. »V zadnjih par tednih je prišlo sem 45.000 ljudi, toda pričakujemo jih še enkrat toliko,« je pojasnila Jayoung Lee, vodja pisarne Svetovnega programa za hrano v Avejlu. »To poslabšuje razmere na terenu, s katerimi se soočamo. Več kot tri četrtine tukajšnjih ljudi živi pod pragom revščine in zdaj moramo zagotavljati hrano še za tisoče ljudi, ki se stekajo na naše območje.« Samuel Komakech iz nevladne organizacije Sudan Bridge je dodal: »Priznam, da nas je število beguncev presenetilo in skupaj z lokalno oblastjo se po najboljših močeh trudimo, da bi jim pomagali, čeprav vse temelji na improvizaciji. Postavljamo jim vodne črpalke in jih poskušamo organizirati v skupnosti, saj bodo bržkone ostali tu.« Ni nujno, da bodo. Povsem možno je, da se bodo morali znova preseliti globlje proti jugu. Predstavnik notranjega ministrstva v 'obmejnem' mestu Gok Mačar Dut Dominic Dang je povedal: »Vse naokoli imamo razporejenih ogromno vojakov. Čakamo namreč na napad s severa.« Zdi se, da je ta precej verjeten. Dan za tem so namreč teren okrog Gok Mačarja preletavali helikopterji sudanske vojske.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.