Morski datlji? Ne, hvala!

Kako dobro smo seznanjeni s spornostjo uživanja morskih datljev?

Školjka v skali

Školjka v skali
© Željko Vidic / Gea

Morski datlji so edina zaščitena vrsta mehkužcev v slovenskem morju. Poleg njih v Jadranskem morju živi še več kot 300 drugih vrst školjk, ki so vse užitne in v večini nezaščitene. Zakaj se, čeprav je izbira velika, morski datlji vendarle pogosto znajdejo na krožniku v marsikateri slovenski restavraciji? »Slovenci so slabo obveščeni o problemu teh školjk, v nasprotju z gostinci, ki zakone dobro poznajo. A dokler bo povpraševanje, bo tudi ponudba,« je Tina Trampuš iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave navedla najpogostejši razlog. Zavod je že lani pripravil oglas s pozivom k zavračanju uživanja te ogrožene vrste, ki je bil objavljen predvsem v medijih z morsko tematiko. Letos so v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije oblikovali zloženko, ki natančneje pojasnjuje, zakaj je uživanje prav teh školjk do okolja neprijazno in lahko celo škodljivo za zdravje potrošnikov.
»Datlji so zavarovani s številnimi predpisi in z mednarodnimi konvencijami, ker z nabiranjem uničujemo morsko dno in s tem ogrožamo biotsko pestrost morskega ekosistema,« je razložila Tina Trampuš. Školjke, ki jih nekateri poznavalci imenujejo tudi prstaci, živijo na apnenčasti podlagi, vendar nanjo niso pritrjene, temveč vanjo vrtajo rove in v njih rastejo. Za nabiranje je zato treba razbijati kamnito morsko dno. Prav tako jih ni mogoče gojiti, saj potrebujejo približno 20 let ali več, da dosežejo velikost, zanimivo za nabiralce.
»Gostinci jih zaradi zaščitenosti lahko kupijo le na črnem trgu, to pa pomeni, da školjke ne gredo skozi center za prečiščevanje, ki je pod nadzorom veterinarske službe,« opozarjajo v Zavodu za varstvo narave in dodajajo, da je »verjetnost zastrupitve zato večja kot pri uživanju školjk, ki niso bile pretihotapljene in so bile ustrezno pregledane«. Školjke najpogosteje pridejo iz Hrvaške, kjer pa so zaščitene prav tako kot pri nas, v Italiji in Črni gori.
Prekrške gostincev za zdaj v gostinskih obratih ugotavljata samo dva ribiška inšpektorja, katerih delo je oteženo, saj se gostinci zavedajo svojih prekrškov in se ob akcijah inšpekcije med seboj opozarjajo ter morskih datljev ne ponujajo več javno. »Lani smo odkrili štiri kršitve, pregledali pa smo več kot 50 gostinskih obratov v treh akcijah inšpekcije v spomladanskem času,« je Igor Simšič iz ribiške inšpekcije pripovedoval o svojem delu. Kazni, ki jih gostinci lahko dobijo, če gostom ponujajo morske datlje, znašajo od 1000 do 2500 evrov. »Dogovarjali smo se z zdravstvenim inšpektoratom, da bi tudi oni izvajali nadzor in bi tako zagotovili temeljitejši nadzor nad celotno državo vse leto,« je na vprašanja o možnostih izboljševanja razmer odgovorila Trampuševa, inšpektorat pa zatrjuje, da »za to ni pravne podlage in je prenos te obveznosti na zdravstvene inšpektorje skorajda nemogoč«.
Tili Koić, strokovnjakinja za zdravo in kakovostno prehrano, je povedala, da so prstaci sicer izredno hranljivi in zdravi, izjemnega okusa in tudi cenovno dosegljivi, a bi se jim bilo v prehranjevalnih navadah mogoče izogniti brez škodljivih posledic. »Mogoče jih je popolnoma enakovredno nadomestiti z drugimi mehkužci,« je pojasnila Koićeva in zatrdila, da je »prepričanje, da so datlji tudi afrodiziak, navadna fama«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.