Kdaj odškodnine?

Izbrisani še vedno ostajajo izbrisani

Pred časom je Zmago Jelinčič vladi postavil poslansko vprašanje, koliko zahtevkov za odškodnine so izbrisani doslej vložili na sodiščih. Iz odgovora, ki so ga za vlado pripravili na ministrstvu za pravosodje, izhaja, da je zahtevkov še vedno zanemarljivo malo, dosojena pa ni bila še niti ena odškodnina. Kdo sploh še lahko pomaga izbrisanim, da jih ne bo država nazadnje oropala tudi tistega nekaj dostojanstva, kolikor jim ga je po 19 letih še ostalo?
Iz podatkov, ki jih je ministrstvo pridobilo na državnem pravobranilstvu, izhaja, da je bilo doslej vloženih 60 tožb za odškodnino zaradi posledic izbrisa. Oškodovanci, ki zatrjujejo, da jim je nastala škoda zaradi protipravnega ravnanja Slovenije ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva, v seštevku zahtevajo dobrih 8,5 milijona evrov. A je vsota zahtevanih zneskov, opozarjajo na pravobranilstvu, dejansko precej nižja, saj »v večini primerov tožniki v eni tožbi uveljavljajo zahtevke iz več škodnih dogodkov in različnih pravnih podlag«. Hkrati pojasnjujejo, da doslej še noben postopek ni bil zaključen v korist tožnikov. Po domače, iz tega naslova ni bila dosojena še niti ena odškodnina. Poleg tega na pravobranilstvu z veseljem ugotavljajo, da je konec lanskega leta vrhovno sodišče potrdilo njihovo razlago zastaranja v teh primerih, po kateri izbrisani nimajo tako rekoč nobene možnosti, da bi izpolnili formalne pogoje za dokazovanje nastale škode.
Edino, kar bi še utegnilo vsaj delno rešiti izbrisane, ki jih je država že neštetokrat prevarala, je vprašanje, ali zastaranje pretrgajo dopolnilne odločbe, ki so se izdajale v času Bohinčevega ministrovanja in se zdaj izdajajo med mandatom Kresalove. Če bo odgovor nikalen, odškodnin verjetno ne bo. No, razen če evropsko sodišče za človekove pravice, ki ga slovenska vlada izziva, naj o izbrisanih odloča še enkrat, z velikim senatom, ta izziv vendarle sprejme. Tedaj bo najverjetneje določilo odškodnine za osem izbrisanih, ki so na prvi stopnji uspeli s tožbami zoper Slovenijo. To pa bi bil jasen znak vladi, da mora skozi državni zbor čim hitreje spraviti zakon, v katerem bodo za izbrisane, ki so pretrpeli podobne posledice izbrisa kot omenjenih osem, določene odškodnine, primerljive s tistimi, ki jih bo določilo evropsko sodišče. Sicer jih bodo ti z lahkoto po skrajšanem postopku iztožili pred evropskim sodiščem ...

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.