Apolitična mladina

Med mladimi v vseh državah članicah EU mladi v Sloveniji politiki pripisujejo najmanjši pomen v svojem življenju

Politični protest ali zabava?

Politični protest ali zabava?
© Borut Peterlin

Urad za mladino je javnosti predstavil ugotovitve najnovejše raziskave o mladih Mladina 2010, ki je bila opravljena lani. Raziskavo je opravila raziskovalna skupina s Filozofske fakultete v Mariboru pod vodstvom dr. Mirana Lavriča. Na razpisu ministrstva za šolstvo je bila skupina izbrana predvsem zato, ker je ponudila izvedbeni načrt, ki je bil v skladu z navodili razpisa, a je za izvedbo predvidela manj denarja kot drugi ponudniki. Za raziskavo je država tako plačala 79 tisoč evrov.
Glavne ugotovitve, da število mladih v Sloveniji naglo upada, da so prijazen šolski sistem in dobri odnosi z izvornimi družinami krivi, da se mladi izredno pozno odločajo za prehod v samostojno odraslo življenje, da je trg dela za mlade slabo urejen in da so mladi politično izredno nedejavni, seveda niso nove, so pa prvič potrjene z dokazi in s številkami. Raziskava je pokazala, da v primerjavi z mladimi v vseh državah članicah EU mladi v Sloveniji politiki pripisujejo najmanjši pomen v svojem življenju in le 14 odstotkov jih zase meni, da se razumejo na politiko. Mnenje mladih o politiki se je v zadnjem desetletju zelo poslabšalo, saj naj bi bila stopnja občutka političnega vpliva pri mladih izrazito nizka. Presenečale pa naj bi tudi ugotovitve o prostovoljnih dejavnostih, ki so najpogostejša oblika participacije mladih v Sloveniji, ugotovitve o povečanju prepoznavanja brezposelnosti med mladimi, čeprav sistem sicer zaznava upad brezposelnosti v obravnavani starostni skupini, in pozno odločanje za oblikovanje družine.
Vprašanje pa je, kaj bo urad za mladino storil na podlagi teh podatkov. Mag. Peter Debeljak, direktor urada, je večkrat poudaril, da se je treba zavedati, kako zelo bodo ugotovitve raziskave pripomogle vsakič, »ko bomo trkali na vrata ministrstev«. Morda res, a direktor urada za odpravo najkompleksnejše težave, politične nedejavnosti mladih, ne vidi pravih ukrepov, še več, na tem področju sploh ne pričakuje sprememb. V nasprotju s tem je urad posvetil več pozornosti težavam, ki jih mladim povzroča neprijazen trg dela. »Trenutno že poteka intenzivna komunikacija z ministrstvom za delo,« je prve poteze urada opisal Debeljak.
Da smo takšno raziskavo resnično potrebovali, potrjuje tudi razmišljanje ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča: »Ni mogoče voditi politike brez potrjenih dokazov in številk.« Vprašanje pa je, ali bo Slovenija na podlagi te raziskave resnično spremenila razmere, v katerih živijo mladi. Že pred osmimi leti sta dr. Mirjana Ule in dr. Metka Kuhar podobne ugotovitve v trendu prehoda iz mladosti v odraslost navajali v svoji knjigi Mladi, družina, starševstvo, v kateri sta politiki že predlagali ustrezne ukrepe, pa se od takrat razmere še niso spremenile. Nasprotno, še poslabšale so se ...

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.