Vanja Pirc

27. 1. 2011  |  Mladina 4  |  Politika

Istospolni - žrtev kompromisa

Vse kaže, da bo koalicija res popustila pod pritiski in spremenila predlog družinskega zakonika

Rumeni cunami?

Rumeni cunami?
© Tina Kosec / STA

Maja lani, ko so poslanci začeli prvo obravnavo predloga družinskega zakonika, je zaokrožila novica, da naj bi v koaliciji začeli razmišljati o tem, da bi ta pomembni dokument, ki naj bi po tridesetih letih na novo uredil družinsko politiko pri nas, nekoliko oklestili. Kompromis naj bi doletel edini sklop tega obsežnega dokumenta, kateremu so se v sodelovanju z RKC in nekaj civilnimi pobudami glasno uprle stranke s politične desnice. Seveda gre za sklop členov, ki bi istospolno usmerjenim omogočili poroke in posvojitve otrok. Do popuščanja nazadnje vendarle ni prišlo.
Zdaj, deset mesecev pozneje, ko se zaradi blokade politične desnice obravnava zakonika še vedno ni premaknila z mrtve točke in je sramotno obtičala pri tretjem od 303 členov, vse kaže, da bodo zakonik vseeno doletele prav te kompromisne spremembe. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že pripravilo besedilo spremenjenih zakonskih členov. Čeprav so sprva napovedovali, da bo družinski zakonik istospolno usmerjenim omogočil, da bodo lahko sklenili »zakonsko zvezo«, naj bi smeli po novem skleniti le »partnersko skupnost«. In čeprav so sprva napovedovali, da bo zakonik istospolno usmerjenim omogočil popolnoma enake pravice pri posvojitvi otrok kot heterospolno usmerjenim, naj bi po novem smeli posvojiti le partnerjeve biološke otroke.
Takšne rešitve istospolno usmerjenim sicer še vedno priznavajo bistveno več pravic kot trenutno veljavni predpisi. A korak nazaj, do katerega je prišlo zaradi nasprotovanj, ki so praviloma prestopala mejo sovražnega govora, je kljub temu veliko razočaranje pri vzpostavljanju enakopravnosti v državi in dokaz, da levici očitno primanjkuje politične volje za takšne ukrepe. Kompromisarstvo je od koalicijskih strank ostro obsodila le LDS, a tudi ta bo spremembe na koncu najverjetneje podprla; navsezadnje je do njih prišlo le zato, da bi bil zakonik, ki v družinsko in zakonsko življenje vnaša še številne druge olajšave, le sprejet in da bi se izognili morebitnemu referendumu, ki že visi v zraku.
A povsem možno je, da tudi kompromis ne bo preprečil referenduma. V SDS so že napovedali, da jim napovedane omejitve niso dovolj in da želijo spremeniti tudi definicijo družine. Ta po novem zakoniku ne bi bila več »tradicionalna«, kar pomeni, da je ne bi več tvorili le oče, mama in njuni (biološki) otroci, temveč bi jo razširili na skupnost otrok in odraslih, ki skrbijo zanje. SDS torej nasprotuje temu, da bi končno priznali številne družine, ki med nami živijo že desetletja, a formalno to niso, od rejniških do enostarševskih in istospolnih.
Vse bolj jasno postaja, da bo Slovenija zamudila edinstveno priložnost, da bi vsaj na enem področju postala ena najbolj strpnih držav. Če bi uveljavili vse pravice, ki jih je predvidelo prvotno besedilo družinskega zakonika in ki jih strokovnjaki za družinsko problematiko podpirajo v en glas, bi namreč postali ena redkih držav na svetu, ki so družinske pravice istospolno usmerjenih že popolnoma izenačile s pravicami heterospolno usmerjenih. Očitno si takšne titule niti ne zaslužimo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.