V novo službo pri šestdesetih
Francozi si že od leta 2001 z ukrepi prizadevajo, da bi starejše ohranjali delovno aktivne, jih zavarovali pred divjim odpuščanjem in jim zagotovili boljše pokojnine. Za nezaposlovanje “seniorjev” so predvidene celo sankcije.
Stari, aktivni, dinamični ...
© Borut Peterlin
Leto 2010 so v številnih evropskih državah, tudi v Franciji, zaznamovala množična zborovanja proti pokojninskim reformam, ker naj bi te krčile socialne pravice. Starejši Francozi pa so se vseeno zadovoljno nasmihali, ko je več inštitutov, ki se ukvarjajo s statistikami, potrdilo, da v zadnjih letih znatno in nenehoma upada stopnja brezposelnosti med najstarejšo delovno silo. Ne le, da so za starostno skupino od 50 do 64 let prenehali uporabljati termin »starostniki«, saj to dandanes v resnici niso, uvedli pa pojem »seniorji«, z aktivno politiko ozaveščanja delodajalcev in javnosti jim je uspelo narediti pomembne premike v dojemanju zaposlovanja starejših in znatno izboljšati njihov gmotni položaj. Vlade so zanje od leta 1996 uvajale različne oblike dela, s katerimi se lažje prebijejo skozi mesec, eden od ukrepov jim, denimo, daje možnost, da si z delom po upokojitvi zvišajo pokojninsko osnovo. V državi namreč ni malo takšnih, ki so delati začeli zelo mladi in so se zato lahko upokojili že kmalu po petdesetem letu, ker pa je šlo v njihovem primeru za slabše plačana delovna mesta, bi bili sicer obsojeni na nizko pokojnino. Tako se lahko, če jim to dopušča zdravje, za polni ali za skrajšani delovni čas zaposlijo, s plačanimi prispevki pa si še nekaj let zvišujejo pokojnino, ki jo bodo prejemali potem, ko bodo izstopili iz aktivnega življenja. Drugi ukrep, po katerem se najbrž kolca marsikateremu evropskemu upokojencu, je, da pokojninski sklad tistim, ki so vse življenje prejemali zajamčeno plačo, ne sme obračunati pokojnine, nižje od 85 odstotkov te plače, ta pa je med najvišjimi na svetu in letos za polni delovni čas, torej za 35 ur na teden, znaša 1365 evrov bruto. Po ocenah je zajamčeno plačo lani v Franciji prejemalo štiri milijone zaposlenih.
Prvega januarja lani je začel veljati še ukrep, da morajo podjetja, ki zaposlujejo več kot petdeset delavcev, nekaj delovnih mest dati na voljo tudi seniorjem - ukrep se sicer precej razlikuje od tistega, ki zagotavlja delo invalidnim osebam. Delodajalci se morajo s socialnimi partnerji pogajati, koliko seniorjev naj bi zaposlili, za tiste, ki se temu izogibajo, je predvidena kazen v znesku enega odstotka od mesečne plačne mase podjetja.
Čeprav v Franciji ne poznajo takšne oblike malega dela, kot jo za upokojence predvideva slovenski predlog zakona, pa delodajalci seniorje praviloma zaposlujejo prek začasnega, agencijskega dela, namenjenega nadomeščanju delavcev na porodniškem ali bolniškem dopustu, ki uradno ne sme trajati več kot 18 mesecev. Podatki kažejo, da začasno delo pri več različnih delodajalcih starejšim delavcem omogoča kakovostno vrnitev v delovno okolje in se pogosto konča z redno zaposlitvijo za nedoločen čas, tudi po šestdesetem. Leta 2009 naj bi delalo že 54 odstotkov vseh državljanov, starih od 50 do 64 let. Če je Francija v tej kategoriji za evropskim povprečjem desetletja precej zaostajala, ji je s »kulturno revolucijo« uspelo omejiti stigmatizacijo starejše aktivne populacije, za katero v »mladih, dinamičnih kolektivih« praviloma ni bilo prostora.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.