Urša Marn

27. 1. 2011  |  Mladina 4

Konec gradnje hiš v lastni režiji?

Z vsemi topovi nad sivo ekonomijo

Ministrstvo za okolje bo v kratkem predlagalo spremembo zakona o graditvi objektov, po kateri se bodo lahko v lastni režiji gradili le še nezahtevni in enostavni objekti. To pomeni, da hiš ne bomo več smeli graditi sami, ampak bomo morali za to skleniti pogodbo z gradbenim podjetjem. Še vedno pa bomo lahko sami postavili manjše objekte, kot so garaža, nadstrešek, uta, drvarnica, pritlična lopa, enoetažni steklenjak, bazen, greznica, vodnjak, mala komunalna čistilna naprava ali pa rezervoar za nafto.
Gre za pomembno spremembo, saj zdaj veljavni zakon gradnjo hiš v lastni režiji izjemoma dopušča, če uporabna površina skupaj z mansardo ne presega 250 kvadratnih metrov koristne površine. Strožjo omejitev je predlagala obrtno-podjetniška zbornica, predvsem zato, da bi učinkoviteje preprečevali delo na črno. Je pa tak ukrep koristen tudi z več drugih vidikov. Na trgu bo več dela za gradbenike in obrtnike, poleg tega pa bo gradnja hiš kakovostnejša. Gradnja v lastni režiji je bila namreč po drugi svetovni vojni med najpomembnejšimi krivci za degradacijo naše kulturne krajine.
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je pred dnevi dejala, da bo ta omejitev težka, ker smo Slovenci navajeni veliko graditi sami. Morda bi se pri tem morala vprašati tudi, zakaj se visoko izobraženi ljudje spravijo za mešalec in med opeke - ali zato, ker v tem uživajo, ali zato, ker si preprosto ne morejo privoščiti oderuških gradbincev. Če se strožja omejitev že uvaja, bi bilo pametno razmisliti tudi o uvedbi davčne olajšave za vlaganje v hišo ali vzdrževanje hiše. Novelo zakona bo veliko lažje spraviti skozi proceduro v državnem zboru kot pa jo v praksi uresničevati, saj imajo inšpekcijske službe že zdaj preveč dela. Tik pred sprejetjem je namreč zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, s katerim se uvajajo višje globe, več omejitev in strožji nadzor nad sivo ekonomijo. Med drugim bodo inšpektorji po novem dolžni preganjati tudi tiste podjetnike, ki pod pretvezo medsosedske pomoči opravljajo svojo dejavnost na črno. Tako podjetniki profesionalci svojih storitev pri sosedih ne bodo mogli več opravljati kot sosedsko pomoč, delo v lastni režiji pa bo omejeno na lastne ali najete nepremičnine. Konkretno to pomeni, da vam sosed, ki, denimo, opravlja samostojno dejavnost kot frizer, ne bo smel doma brezplačno urediti pričeske. Če vam za storitev ne bo izdal računa in če ga bo inšpekcija ujela, bo plačal kar dva tisoč evrov kazni.
Vnema pri pregonu sive ekonomije je sicer hvalevredna, saj menda v Sloveniji z delom na črno ustvarimo skoraj 24 odstotkov BDP in na črno dela skoraj četrt milijona ljudi. Toda hkrati je delo na črno pomembna neformalna socialna varovalka pred revščino, pa čeprav ne prispeva nič v državne blagajne, iz katerih se financirajo socialne in druge storitve v javnem interesu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.