Vanja Pirc

27. 1. 2011  |  Mladina 4

Praznični konec leta?

Veterani bi združili zaključek šolskega leta s proslavo ob dnevu državnosti

Ustanovni zbor pravih veteranov

Ustanovni zbor pravih veteranov
© Borut Krajnc

Konec decembra, ko je minilo 20 let plebiscita za osamosvojitev Slovenije, je zaživelo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, povezalo pa naj bi vse, ki so si na kakršen koli način prizadevali za osamosvojitev. Ker sta bila dva od štirih pobudnikov ustanovitve združenja, Lojze Peterle in Janez Janša, predsednika desno usmerjenih vlad in ker so se tudi mnogi drugi vidni člani angažirali na politični desnici, se je ob ustanovitvi združenja začelo razmišljati, ali ne bo povezovalo le enako mislečih.
Ne glede na to je združenje v minulih dneh že napovedalo prvo konkretnejšo akcijo. Za začetek bo ministrstvu za šolstvo predlagalo, naj šole letošnje šolsko leto končajo z obvezno proslavo ob dnevu državnosti, ponudilo pa naj bi tudi pomoč pri oblikovanju programov teh proslav. Da se je združenje za začetek usmerilo ravno v šolstvo, seveda ni presenetljivo, navsezadnje je že v statutu napovedalo, da bo skušalo sodelovati pri oblikovanju osamosvojitvenih vsebin v učnih programih slovenskih šol. Takšne pobude so bile zadnja leta kar modne in praviloma so prihajale iz enega ideološkega pola. Šolski minister v Janševi vladi Milan Zver je želel denimo prevetriti učne načrte za zgodovino, in čeprav so mu zgodovinarji zagotavljali, da učbeniki osamosvojitvi že namenjajo dovolj pozornosti, jih je želel dopolniti z večjim poudarjanjem tistih tem, ki jih je sam razumel kot domoljubnejše.
Tudi zamisli o združevanju konca šolskega leta s praznovanjem dneva državnosti niso nove. Šolski minister v Bajukovi vladi Lovro Šturm je šolam že leta 2000 priporočil, naj na dan podelitve spričeval, ki se je časovno ujemal s praznikom, izobesijo zastavo, učenci pa naj zapojejo državno himno. Javnost se je nad takšnim načinom vzpostavljanja državotvornosti zgražala in tudi številni učitelji so menili, da bi z zaukazanim domoljubjem pri učencih lahko dosegli ravno nasprotni učinek od želenega. Ministrstvo je pozneje kljub temu sprejelo uredbo o obveznem izobešanju zastave na prvi in zadnji šolski dan, v času Janševe vlade pa so jo spremenili tako, da morajo zastave pred šolami in vrtci plapolati vsak dan.
Na šolskem ministrstvu pobude Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve za zdaj še niso prejeli, a se jim zdi dobra. »V šolskem prostoru se je uveljavila praksa, da se učitelji in učenci, skupaj s starši, od šolskega leta poslovijo z zaključno proslavo. Minister Lukšič je ravnatelje na več srečanjih opozoril, da letos praznujemo 20. obletnico osamosvojitve, in jih pozval, naj jubilej vključijo v delo šole. Praviloma pa so šole tiste, ki se avtonomno odločijo, kako bodo izpeljale zaključek šolskega leta,« pravijo na ministrstvu. To pomeni, da ni nujno, da bo pobuda združenja uspešna ali da bo zaživela v predlagani obliki.
Ministrstvo je 20. obletnico osamosvojitve sicer že pospremilo s projektom Stisni roko v pest, s katerim ni zaznamovalo le 20. obletnice neodvisnosti, temveč tudi 70. obletnico ustanovitve OF, s čimer je želelo »povezati zgodovino s prihodnostjo«. Šole so projekt dobro sprejele, zaradi povezave z OF pa je bil v javnosti deležen precejšnjih polemik. Zanimivo, da ga je najglasneje kritiziral prav eden od pobudnikov ustanovitve Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.