27. 1. 2011 | Mladina 4
Nezaupanje do policije
Tožilstvo preiskuje brez policije
Pred časom je vrhovno državno tožilstvo ponosno obvestilo javnost, da leto po dogodku in pol leta po koncu preiskave ponovno in na vseh ravneh začenja preiskavo v zadevi Baričevič. Zakaj tožilstvo, ki pod vodstvom Barbare Brezigar tako rekoč ne komunicira z javnostjo, zdaj to obvešča, da začenja neko preiskavo? S tožilstva so hkrati z veselo novico o ponovnem odprtju preiskave sporočili tudi, da bodo ta primer odslej preiskovali sami, da so policijo izključili zaradi nezaupanja. Da to drži, so potrdili tudi na policiji, od ponovnega odprtja preiskave tožilstvo glede zadeve Baričevič z njimi ne komunicira.
Jasno je, da policija ne sodeluje v preiskavi, kadar specializirani oddelek vrhovnega tožilstva preiskuje sume kaznivih dejanj, ki naj bi jih bila zagrešila policija. Tako je recimo pri preiskavi dela policistov na kraju dejanja na Oražmovi, kjer je Brezigarjeva pred časom kar sama usmerjala tožilskega policista, naj vendarle najde kako nepravilnost, na podlagi katere bi bilo mogoče dokazati objektivno odgovornost generalnemu direktorju policije Janku Goršku in notranji ministrici Katarini Kresal. Težava je v tem, da so na tožilstvu iz preiskovanja izključili policijo v primeru preiskovanja sumov pri vračanju psov. Torej pri ukvarjanju s povsem vsakdanjo, splošno zadevo.
Na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer preiskujejo vračanje bulmastifov, se pričakovano branijo, da »ne gre za izločitev policije«, ampak da državni tožilci »določene podatke samostojno preverjajo, kot to omogoča zakon o kazenskem postopku«.
Seveda je res, da lahko tožilec sam prejme dokaz, ki je bil poslan neposredno na sedež tožilstva. Res je tudi, da lahko tožilec sam zaprosi kako državno ustanovo ali podjetje za nekatere podatke, ki bi koristi-li kazenskemu postopku. Kaj pa se zgodi, če za takšno posredovanje potrebuje sodni nalog in fizično posredovanje? Kako bodo na tožilstvu izvajali vse druge postopke, za katere je potrebno izvajanje policijskih pooblastil, ki je v izključni domeni policije? To lahko delajo le na en način. Le s tožilskimi policisti. A to bi bila zloraba tožilstva.
Ne gre samo za konkreten primer. Skrb zbujajoče je, da bo zaradi nezaupanja tožilstva do policije trpelo drugo delo, pri katerem sta ta dva organa pregona po zakonu nerazdružljivo povezana. Najbolj bo trpelo delo v najtežjih primerih, ki jih je največ prav na področju gospodarskega kriminala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 1. 2011 | Mladina 4
Pred časom je vrhovno državno tožilstvo ponosno obvestilo javnost, da leto po dogodku in pol leta po koncu preiskave ponovno in na vseh ravneh začenja preiskavo v zadevi Baričevič. Zakaj tožilstvo, ki pod vodstvom Barbare Brezigar tako rekoč ne komunicira z javnostjo, zdaj to obvešča, da začenja neko preiskavo? S tožilstva so hkrati z veselo novico o ponovnem odprtju preiskave sporočili tudi, da bodo ta primer odslej preiskovali sami, da so policijo izključili zaradi nezaupanja. Da to drži, so potrdili tudi na policiji, od ponovnega odprtja preiskave tožilstvo glede zadeve Baričevič z njimi ne komunicira.
Jasno je, da policija ne sodeluje v preiskavi, kadar specializirani oddelek vrhovnega tožilstva preiskuje sume kaznivih dejanj, ki naj bi jih bila zagrešila policija. Tako je recimo pri preiskavi dela policistov na kraju dejanja na Oražmovi, kjer je Brezigarjeva pred časom kar sama usmerjala tožilskega policista, naj vendarle najde kako nepravilnost, na podlagi katere bi bilo mogoče dokazati objektivno odgovornost generalnemu direktorju policije Janku Goršku in notranji ministrici Katarini Kresal. Težava je v tem, da so na tožilstvu iz preiskovanja izključili policijo v primeru preiskovanja sumov pri vračanju psov. Torej pri ukvarjanju s povsem vsakdanjo, splošno zadevo.
Na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer preiskujejo vračanje bulmastifov, se pričakovano branijo, da »ne gre za izločitev policije«, ampak da državni tožilci »določene podatke samostojno preverjajo, kot to omogoča zakon o kazenskem postopku«.
Seveda je res, da lahko tožilec sam prejme dokaz, ki je bil poslan neposredno na sedež tožilstva. Res je tudi, da lahko tožilec sam zaprosi kako državno ustanovo ali podjetje za nekatere podatke, ki bi koristi-li kazenskemu postopku. Kaj pa se zgodi, če za takšno posredovanje potrebuje sodni nalog in fizično posredovanje? Kako bodo na tožilstvu izvajali vse druge postopke, za katere je potrebno izvajanje policijskih pooblastil, ki je v izključni domeni policije? To lahko delajo le na en način. Le s tožilskimi policisti. A to bi bila zloraba tožilstva.
Ne gre samo za konkreten primer. Skrb zbujajoče je, da bo zaradi nezaupanja tožilstva do policije trpelo drugo delo, pri katerem sta ta dva organa pregona po zakonu nerazdružljivo povezana. Najbolj bo trpelo delo v najtežjih primerih, ki jih je največ prav na področju gospodarskega kriminala.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.