7. 6. 2011 | Mladina 4
Kitajske sanje
Samo vprašanje časa je, kdaj bo Kitajska, ki postaja nova velesila, zrinila s prestola Združene države Amerike. Po gospodarski zasledovalni tekmi so se pekinški vladarji zdaj lotili še političnega uveljavljanja svoje moči.
Kunfucij se vrača: prejšnji teden so ob robu trga Nebeškega miru postavili velik kip starodavnega filozofa
Na kitajskem medmrežju si je že mogoče ogledati prihodnost človeštva: obzorje žari, nebo je v plamenih, nad kamnitim portalom se zbirajo vijolično-črni oblaki, povsod je ogenj, bobnenje - Kitajska se pripravlja na povračilni udarec. Vesoljska ladja lebdi nad mehko hribovito pokrajino, glasba se stopnjuje, zbor poje in globok moški glas oznanja, kaj čaka svet.
Piše se leto 2060 in Kitajska je na čelu narodov, saj je najrazvitejša država. A 14 mladih ljudi, besnih in vročekrvnih, ne more pozabiti, da so sovražne sile pred 200 leti uničile poletno rezidenco v Pekingu. To je obveljalo za simbol kitajske kapitulacije pred Zahodom, s čimer se je začelo stoletje sramote, ki se je končala šele z Mao Cetungovo revolucijo leta 1949. Maščevalci torej potujejo nazaj v preteklost, v leto 1855, ko sta bila dinastija Qin in cesarstvo šibka in brez vpliva.
Teh 14 jeznih mož ljudi seznanja z najnovejšimi dosežki znanosti in se proti tujim zavojevalcem bori z najsodobnejšim orožjem, oklepniki, helikopterji in letalonosilkami. Nato moški glas izgovori odrešilne besede: fantastična drama, v kateri bo kitajski narod uničil zahodne sile, se je začela. Tako se vsaj na računalniškem zaslonu uresničijo kitajske sanje - zgodovina se piše na novo. Kitajski, tej mogočni, ponosni, prastari civilizaciji, je prihranjeno ponižanje.
Igra, s katero se na medmrežju zabava veliko Kitajcev in ki se poigrava z njihovo ljubeznijo do domovine, se imenuje Giant Online. A Kitajska sanj o svetovnem velikanu, ki bi bil tako močan, da bi lahko izničil vsa pretekla ponižanja, ne skuša izživeti le virtualno, na spletu.
Azijska velesila z več kot štirikrat toliko prebivalci, kakor jih imajo ZDA, in več kot dvainpolkrat toliko, kakor jih je v vsej Evropski uniji, se pripravlja, da bi tudi v resničnosti izzvala in morda celo nasledila starega hegemona, Zahod, in njegovo vladarico, ZDA. Po 30 letih revolucionarne modernizacije je že na pol poti in na podeželju živi le še polovica od 1,3 milijarde Kitajcev.
Že zdaj mora Zahod priznati, da so bile njegove predstave o približevanju sistemov samoprevara. Globalizacija, katere velika zmagovalka je prav Kitajska, je tej državi dala le zahodni videz, ne pa tudi zahodnih značilnosti - v Šanghaju, tako kot v New Yorku, uspešni direktorji nosijo temne obleke, berejo Financial Times in se pustijo prevažati v velikih Mercedesovih limuzinah.
Kitajska je celinska velesila s 5000-letno zgodovino, ki sploh ne razmišlja, da bi uresničila sanje Zahoda. Komunistični voditelji v Pekingu za svojo legitimnost ne potrebujejo demokratičnih volitev, temveč le sposobnost zagotoviti neprekinjeno gospodarsko rast. In to jim je doslej tudi uspevalo.
Zdaj se država pripravlja na odločilni skok na vrh: napovedovanje, kdaj bo Kitajska izpodrinila dosedanjo številko ena, ZDA, je priljubljena družabna igra ekonomistov. V investicijski banki Goldman Sachs menijo, da bo to leta 2027, v mednarodni banki Standard Chartered stavijo na leto 2020, britanski Economist pa celo na leto prej. Se bo torej obdobje rdečega planeta morda začelo že v tem desetletju?
Ko se je eden prvih odposlancev Zahoda, britanski lord George Macartney, leta 1793 hotel pokloniti kitajskemu cesarju, se je njegova delegacija šest tednov pred avdienco začela pogajati o ustreznem načinu, kako se bo lord približal vladarju. Kitajska stran je vztrajala pri popolni ceremoniji z globokim priklonom: zahodnjak naj bi trikrat pokleknil pred nebeškim sinom in se s čelom devetkrat dotaknil tal. Odprava ni dosegla svojega namena.
Pa danes?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.