Davek na recesijo!

Država se ne zna in noče spopasti s kršitvami delavskih pravic

Konec socialne države (protest delavcev)

Konec socialne države (protest delavcev)
© Borut Krajnc

Vodstvo enega izmed avtoprevozniških podjetij je nedavno delavcem začelo trgati 200 evrov od mesečnih plač zaradi, kot jasno piše na plačilnih listih, recesije. Imena podjetja in plačilnega odrezka, žal, ne moremo objaviti, ker bi sicer ogrozili delovno mesto voznika, ki nas je o tem obvestil. Gre za najnovejšo znano obliko hude kršitve delavnopravne zakonodaje.
Žalostno dejstvo je, da se v Sloveniji kršitve delavskih pravic ne odpravljajo in večinoma ne kaznujejo, namesto tega nastajajo le nove in nove oblike teptanja zakonov in človekovega dostojanstva. Sindikalist Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov je pojasnil: »Opažamo endemičen porast kršitev, in to ne le v enem segmentu, gre za porast vsakršnih kršitev, kolikor jih je sploh možnih, torej ne le takšnih, ki so, žal, že postale standardne, ampak vedno novih in novih, rekel bi, inovativnih kršitev. Včasih se lahko samo še čudiš, kako je vse to sploh mogoče, denimo tudi primer, ki ga omenjate. Najbolj tipične kršitve v času recesije se nanašajo na izplačila plač, na izplačila primernih plač, regresov, tu so še kršitve glede dopustov pa neplačevanje socialnih prispevkov. Vse, kar se veže na stroške dela, je očitno postalo nekakšna fleksibilna kategorija in veliko stvari se odlaga na čas, ko bodo ekonomski kazalci boljši, vendar delavci morajo medtem nekako preživeti iz meseca v mesec, neplačevanje njihovih socialnih prispevkov pa samo še dodatno in dolgoročno poslabšuje njihovo socialno varnost.«
Za konkretne podatke glede porasta kršitev delavskih pravic smo se obrnili na Inšpektorat za delo, ki ga vodi Borut Brezovar, vendar so nam namesto odgovora poslali razvlečen in dolgočasen šablonski zapis o tem, kakšne so naloge njihovih inšpektorjev, kot je recimo »preverjanje spoštovanja določb delovnopravne zakonodaje« in podobno. Na inšpektoratu sicer pogosto poudarijo, da nimajo dovolj inšpektorjev za izvajanje temeljitejšega nadzora. Res je, da je število uslužbencev inšpektorata že vsa ta leta skoraj nespremenjeno, čeprav se socialne težave množijo. Kljub temu vlada ne zaposluje novih inšpektorjev.
»Število inšpektorjev, ki se ne povečuje že vsa ta leta, je zelo indikativen znak tega, kako resno se vlada loteva reševanja vseh teh konkretnih primerov, torej kršitev delavskih pravic,« je pripomnil Lukič. »Vlada se ne more spopasti s temi stvarmi s prejemanjem tisoč in ene resolucije oziroma strategije, temveč bi morala vzpostaviti konkreten nadzorni sistem, ki bi deloval na terenu. Težava se povečuje, ker zadnja leta naglo narašča število novih gospodarskih subjektov in s tem število kršitev delavskih pravic. Vprašati se je treba, zakaj lahko neko podjetje nastane tako rekoč v nekaj minutah, neki mlad človek pa potrebuje leta, da se polno zaposli. To je ta temeljni problem.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.