10. 2. 2011 | Mladina 6
Chemtrails
So letalske sledi res postale strupene?
Iksi in križi
© Louis Nguyen
»Letalske sledi v obliki iksov in križev ne izginejo, kot so nekoč, ampak ostajajo na nebu po več ur in tvorijo umetne oblake, ki zmanjšujejo sevanje sonca na Zemlji. Akcija poteka na globalnem nivoju, je vrhunsko dobro načrtovana in se izvaja načrtno. Pri tem so se v molk zavile vse družbene strukture, ki so za svoje državljane odgovorne in bi jih morale o tem obvestiti. Uradno to, kar vidimo na nebu, dnevno sploh ne obstaja.« To je zapis na spletni strani Društva Modro nebo, ki v Sloveniji opozarja na domnevno nevarno onesnaževanje ozračja s pomočjo letal. Tako imenovane chemtrails naj ne bi bile navadne letalske sledi, ki so posledica kondenzacije pare iz letalskih izpihov (angl. contrails), temveč naj bi vsebovale težke kovine. Razprševanje naj bi izvajala ameriška vojska, mogočih pa naj bi bilo več motivov. Po najmanj neverjetni različici gre za geoinženiring s ciljem zmanjšanja sončnega obsevanja Zemlje in s tem zaustavitve globalnega segrevanja. Lahko bi šlo tudi za globalno zaroto za zmanjšanje svetovnega prebivalstva. Gripa je menda zadnje čase v porastu ... Skratka, v društvu so zaskrbljeni in zahtevajo odgovore. Tematika Chemtrails je že precej stara in se je v medijih pojavila že večkrat, vedno s pojasnili strokovnjakov, da pojav ni prav nič posebnega. Ker pa na naše uredništvo še kar prihaja elektronska pošta zaskrbljenih bralcev, bi radi zadevo pojasnili tudi mi. Na kratko: skrb je odveč.
Koliko časa bodo letalske sledi ostale na nebu, je po besedah dr. Jožeta Rakovca, predstojnika katedre za meteorologijo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, odvisno od vlažnosti ozračja. »Včasih v skoraj nasičeno vlažnem ozračju ostanejo zelo, zelo dolgo in se le počasi ''razvlečejo'' v plastovite oblake.«
Na zaskrbljeno pismo Društva Modro nebo so se odzvali tudi pri Slovenskem meteorološkem društvu. Njihov predsednik dr. Mark Žagar je med drugim zapisal, naj prihodnje komunikacije društva »bolj kot na neosnovanih in nepreverjenih domnevah ter špekulacijah temeljijo na dokazih in znanstvenih teorijah«. Po njegovih besedah je dobro znano, da je v bližini vremenskih front zrak v višinah dovolj vlažen, da kondenzacijske sledi sploh ne izginejo, temveč se počasi razširijo, tudi združijo med seboj, sčasoma pa lahko tudi prekrijejo velik del neba. »Nič nenavadnega tudi ni, če se sledi navidezno ali pa tudi zares križajo, saj letala ne letijo ves čas po isti poti.«
Pojavljanje oblakov, ki so posledica letalskih izpuhov, torej ni nič nenavadnega. Verjetno pa se res v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in so obsežnejši, kar je pač posledica povečevanja letalskega prometa. Če je še leta 2002 Slovenijo na leto preletelo približno 140 tisoč letal, jih je bilo lani po podatkih Kontrole zračnega prometa že več kot 240 tisoč. In seveda je največji promet takrat, ko je tudi najbolj verjetno, da bodo sledi na nebu dobro vidne, torej poleti in sredi dneva. Vsi rekordi v številu preletov so lani padli poleti. Najbolj prometen dan je bil 10. julij, ko je Slovenijo preletelo 1029 letal. 8. julija, med 10. in 11. uro dopoldne, so kontrolorji zabeležili rekordnih 88 preletov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.