10. 2. 2011 | Mladina 6
Bo Kras še slovenski?
Civilni iniciativi zahtevata prepoved prodaje nepremičnin tujcem
Obmejno sožitje?
© Barbara Jejčič
Konec januarja sta civilni iniciativi Kras in Primorska poslali vladi in javnosti odprto pismo, v katerem opozarjata, da se v zadnjih letih hudo spreminja demografska podoba kraških vasi. Tujci, predvsem italijanski državljani, kupujejo hiše in parcele na Krasu in mnogi se menda obnašajo, kot da bi bili v svoji državi. Predsednik civilne iniciative Kras Robert Rogič zatrjuje, da so cene nepremičnin od leta 2005 do danes poskočile za sedemkrat in domačini si nakupa ne morejo privoščiti. Rogič pravi, da nihče natančno ne ve, koliko hiš in parcel na Krasu je že v lasti tujcev. Zato v njegovi iniciativi od države »zahtevajo, da uredi centralni register nakupov nepremičnin glede na državljanstvo, vsaj štirikrat na leto pa naj se podatki o nakupih, vključno z novogradnjami, objavijo. Podatki morajo vsebovati tudi razmerje med domačimi in tujimi kupci nepremičnin.«
Toda pravih podatkov, kaj se dogaja na nepremičninskem trgu in kakšen je delež tujih kupcev nepremičnin v Sloveniji, nima nihče v državi. Po podatkih DURSA so tuji državljani od vstopa Slovenije v EU do lanskega decembra kupili 3571 nepremičnin. Italijanski državljani skupaj 1014, od tega je bilo 633 nakupov zabeleženih na davčnem uradu Koper in 174 na davčnem uradu Nova Gorica. Največ nepremičnin, kar 1212, pa so na Slovenskem pokupili ljudje z britanskim potnim listom. Globoko so zakoračili v Novo Gorico, kjer imajo v lasti 283 nepremičnin, potem v Kranj z 269 nepremičninami in v Prekmurje, kjer so lastniki kar 303 nepremičnin. Avstrijci in Nemci pa so postali lastniki kakšnih 300 nepremičnin. Davkarija nima popolnih podatkov, ampak le »podatke o prodaji ''starih'' nepremičnin, to je nepremičnin, pri prodaji katerih je bil odmerjen davek na promet nepremičnin. Podatka o prodaji novozgrajenih objektov, pri katerih je bil obračunan davek na dodano vrednost, glede na način plačevanja DDV ne spremljamo ...«
In, ker je tako, lahko nasprotniki zahtev po »čistem slovenskem Krasu« minimizirajo količino nepremičnin, ki so prešle v tuje roke, zagovorniki prepovedi prodaje nepremičnin tujcem pa pretiravajo z nevarnostjo o izgubi identitete Krasa. Igralec Gojmir Lešnjak Gojc, ki živi na Krasu, pravi, da je treba biti ob takšnih pobudah pozoren na argumentacijo, kajti tudi upor proti vetrnim elektrarnam je nastal iz strahu, da se bodo »ptice zaletavale vanje. Na Danskem pa se ne zaletavajo.« Dosedanji argumenti o nevarnosti pohoda tujcev na Kras ga niso prepričali. »Če pa Italija res ponuja brezobrestne kredite za nakupe nepremičnin pri nas, se za tem skriva nekaj drugega, problematičnega.« Tudi zgodovinar dr. Jože Pirjevec v Primorskih novicah piše, da odnosi med sosednjima narodoma še niso »tako idilični«, da italijanski nakupi nepremičnin pri nas ne bi vzbujali pomislekov.
Kakorkoli že, obe civilni iniciativi zahtevata od vlade, da po zgledu Danske, ki je zaščitila svoje nepremičnine pred kupci iz Nemčije, zahteva od Evropske unije pravico do zaščitne klavzule o omejitvi prodaje nepremičnin tujcem v obmejnem pasu. To bi morala vlada narediti do letošnjega 1. maja, saj pozneje takšne izjeme ne bo več mogoče uveljavljati. A vse kaže, da vlada na to uho ne sliši dobro. Ljudi na Krasu pa bo tudi težko prepričati, da je liberalizirani nepremičninski trg pač »davek« članstva v Evropski uniji, kjer očitno veliki in bogati nimajo velikega razumevanja za strahove manjših.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.