17. 2. 2011 | Mladina 7
Kaj je podpisala Slovenija?
Strah in trepet slovenskih teroristov
Med obiskom predsednika vlade Boruta Pahorja v ZDA je bežno rokovanje s predsednikom Barackom Obamo zasenčilo veliko pomembnejši dogodek - podpis sporazuma med Slovenijo in ZDA »o izmenjavi informacij in spremljanju terorizma«, ki ga je zunanji minister Samuel Žbogar podpisal z namestnikom državne sekretarke Hillary Clinton Jamesom Steinbergom. Gre za enega od sporazumov, potrebnih za izvajanje programa Visa Waiver, ki podpisnicam dovoljuje potovanje njihovih državljanov v ZDA brez vizuma. V nekaterih drugih evropskih državah je ta sporazum zbudil precej polemik, to dokazujejo tudi dokumenti, ki so prišli na plano v aferi WikiLeaks. Ameriški diplomati so bili denimo leta 2009 zaskrbljeni, ker je ena od strank v nemškem parlamentu nasprotovala sporazumu, razkrita nota iz Švedske pa kaže, da si je ta podatke o teroristih z ZDA izmenjevala neformalno, ker jo je bilo strah formalnega sporazuma.
Seveda pa Slovenija ni Švedska in tako je bil omenjeni sporazum ovekovečen kot uspeh. Ob podpisu je Steinberg povedal, da je vesel, ker lahko sodeluje pri »novem koraku v izgradnji vezi med ZDA in Slovenijo, ki odraža trdnost dvostranskih odnosov ter skupen interes partnerjev v zvezi Nato, da preprečijo terorizem ter ustvarijo mirnejši in stabilnejši svet za vse«, Žbogar pa, da je tudi Slovenija odločena boriti se proti vsem oblikam kriminala, tudi proti terorizmu. In pa, da gre pri tem sporazumu za »nadaljevanje nadgradnje protiterorističnega boja«. Natančno kaj bo sporazum določal in kakšno bo besedilo, bo znano šele, ko bo uradni prevod prišel v parlament v ratifikacijo. V času pogajanj je pomisleke zaradi sporazuma jeseni imel le informacijski pooblaščenec, saj naj bi »nižal standarde varovanja osebnih podatkov«.
V sporazumu je določeno, da lahko nadzorni organ, v Sloveniji je to informacijski pooblaščenec, »le obvesti pritožnika, da je bil opravljen nadzor, in ne more niti potrditi niti zanikati, da so bile pritožnikove informacije predmet obdelave z namenom, da se pošljejo drugi pogodbenici tega sporazuma«. V Sloveniji pa se ima po 38. členu ustave vsak pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Iz ministrstva za zunanje zadeve so na te pripombe pooblaščenca odgovorili, da so jih delno upoštevali. To pomeni, da bo upoštevan »slovenski« rok, ki je določen tudi v našem zakonu o policiji. Torej bo vsak lahko po petih letih izvedel, ali je bil obravnavan, obdelovan in preverjan kot terorist in ali so bili ti podatki poslani v ZDA.
Recimo tako, glede na zadnje razprave o množici visokih funkcionarjev v Sloveniji, »vpletenih« v mednarodna teroristična dejanja: predsednik države Danilo Türk in pomembnejši pripadniki slovenske manjšine v Avstriji bodo lahko šele leta 2015 izvedeli, ali so v Washingtonu očitke slovenske opozicije vzeli zares. Če bo sporazum prihodnji mesec seveda ratificiran.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.