24. 2. 2011 | Mladina 8
Kaznovanje vojnih zločincev
Na Hrvaškem prepočasno in neučinkovito
Preiskave o vojnih hudodelstvih v času »domovinske« vojne (1991-1995) na Hrvaškem potekajo, po mnenju Amnesty International, nerazumno počasi. Na sodiščih doživi na leto epilog le 18 primerov vojnega hudodelstva, 700 pa jih nanj še čaka.
Zato je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu skladno z evropsko konvencijo o človekovih pravicah odločilo v prid dvema družinama, ki sta tožili hrvaško državo, ker sta bili »preiskavi hrvaških organov o izginotju in poboju njihovih sorodnikov premalo temeljiti in učinkoviti, saj storilci hudodelstev niso bili odkriti in ustrezno kaznovani«.
Prvi primer sega v leto 1991, ko so Marti Jularić iz Osijeka neznanci ubili moža. Takrat je par živel v Vukovarju. Njenega moža, hrvaškega državljana, so odpeljali iz stanovanja tedanje JLA, nekaj minut zatem pa je zaslišala strele iz polavtomatskega orožja in zagledala moža mrtvega pred hišo. Uboj je takoj prijavila na policijski postaji v Vukovarju in leto zatem vložila kazensko ovadbo proti neznanim storilcem na vojaškem sodišču. Preiskava do danes ni obrodila sadov. V drugem primeru pa je hrvaško državo tožila, skupaj s sinom in hčerko, Josipa Skendžić. Njenega moža, srbskega državljana, je leta 1991 v Otočcu aretirala hrvaška policija in ga obtožila terorizma. Zasliševali so ga najprej v Otočcu, nato pa so ga zaprli v Gospiću. Tam je za njim izginila vsaka sled. Hrvaški organi so preiskavo začeli leta 2000, vendar neuspešno.
Evropsko sodišče je v obeh primerih ugotovilo »hude pomanjkljivosti v postopkih« preiskave in opozorilo, da »preiskave tečejo nerazumno počasi«. Poleg tega je v zvezi z izginotjem Josipa Skendžića ugotovilo še »očitno navzkrižje interesov v primeru prijetja in izginotja, saj je preiskava potekala na isti policijski postaji, ki ga je aretirala in zatem premestila v Gospić«. Dve leti so potrebovali za zaslišanje policista in nato še štiri leta za zaslišanje vodje operativnega štaba.
Sicer pa sodni mlini, ko gre za vojna hudodelstva, meljejo v vseh državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, zelo počasi. Odpori proti procesiranju »naših« so močni, odločitev evropskega sodišča, ki opozarja Hrvaško, da ne izpolnjuje evropskih standardov pri uveljavljanju človekovih pravic, pa daje le malo upanja ljudem, ki so pretrpeli krivice. Prav zato so se nevladne organizacije z območja nekdanje Jugoslavije povezale v državljanski iniciativi REKOM in predlagajo ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in kršenju človekovih pravic, ki bi lahko pospešila razčiščevanje dogajanja in izpodbijala izgovore, s katerimi se pravosodni in politični organi v teh državah branijo očitkov o prepočasnem procesiranju zločincev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.