Staš Zgonik

24. 2. 2011  |  Mladina 8

Kdo sploh potrebuje Južni tok?

Zemeljski plin v Prekmurju

Sondiranje za nafto in plin v Prekmurju

Sondiranje za nafto in plin v Prekmurju
© Borut Krajnc

Nekdaj največjemu nahajališču nafte in zemeljskega plina v Jugoslaviji, polju v Petišovcih, se obeta vsaj delna povrnitev nekdanjega slovesa. Družba Ascent Resources s sedežem na britanskih Deviških otokih je prejšnji teden sporočila, da so v poskusni vrtini z imenom PG-11, ki je nedavno dosegla globino tri tisoč metrov, potrdili prisotnost zemeljskega plina. Vrednost delnic podjetja na londonski borzi se je po objavi novice zvišala za nekaj odstotkov in dosegla najvišjo raven v minulih štirih mesecih, direktor Jeremy Eng pa je dejal, da je odkritje preseglo pričakovanja. Vrtanje je sledilo večmesečnim seizmičnim meritvam na 200 kvadratnih kilometrov velikem območju v okolici Lendave leta 2009, na podlagi katerih so se odločili, da je smiselno narediti poskusno vrtino. Eng napoveduje, da bi nahajališče komercialno lahko začeli izkoriščati v letu dni. V kratkem naj bi začeli vrtati tudi vzporedne vrtine.
Od morebitne komercializacije črpanja naj bi imela korist tudi Slovenija, natančneje Nafta Lendava in Petrol, ki sta lastnika družbe Geoenergo, ta pa je lastnica koncesije za pridobivanje ogljikovodikov na območju. Tri četrtine prihodkov od prodaje naj bi tako šle na račun družbe Ascent Resources, preostala četrtina pa na račun Geoenerga.
Poskusi vnovičnega zagona proizvodnje nafte in plina na prekmurski ravnici ob pomoči tujih partnerjev so se sicer začeli že pred nekaj leti. Leta 2004 je dubajska družba Nemocco izvrtala dve vrtini, ki pa ji nista prinesli veliko uspeha, zato je nekaj let zatem slovensko podružnico za iskanje ogljikovodikov za borih 150 tisoč dolarjev prodala družbi Ascent Resources. Ta se je iskanja novih nahajališč lotila s podvojeno vnemo in z večmilijonskim vložkom. Zdaj naj bi se ji povrnil.
Koliko zemeljskega plina je dejansko še vedno na območju, si za zdaj ne upa reči nihče. Ocene izpred nekaj let govorijo o nekaj milijardah kubičnih metrov. Za primerjavo - v Sloveniji na leto porabimo nekaj več kot milijardo kubičnih metrov. Predstavnik družbe Ascent Resources v Sloveniji Jože Hozjan ta teden ni želel povedati, o kakšnih količinah plina dejansko govorimo in za kako veliko odkritje gre. Kot pravi, so zdaj na vrsti dodatni izračuni in analize, šele potem bo mogoče povedati kaj konkretnejšega. Do takrat pa dajanje izjav ni primerno, saj je treba paziti na vrednost delnic na borzi. Ko smo se z njim pogovarjali leta 2009, je dejal, da je polje že razmeroma izkoriščeno, vendar »geologi sklepajo, da je vendarle še nekaj v zemlji«. Tudi drugi poznavalci za zdaj nočejo uradno govoriti o najnovejšem odkritju, eden od njih je povedal samo, da »odkritje pač ne bo rešilo problema slovenske energetske odvisnosti«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.