24. 2. 2011 | Mladina 8
Rosvita in Janez (in Jože)
Kako objektivno zgodovino poučujejo profesorji zgodovine?
Politik Janez Janša in novinarka Rosvita Pesek
© Borut Peterlin
Učni načrti, na podlagi katerih profesorji poučujejo dijake na splošnih in strokovnih gimnazijah, so bili nazadnje prenovljeni med letoma 2006 in 2008. Njihovo uvajanje v gimnazije se je začelo kar takoj po posodobitvi, a takrat so bili na vrsti le prvi letniki. V lanskem šolskem letu so bili posodobljeni učni načrti za druge letnike, v letošnjem šolskem letu pa še za tretje. Zavod za šolstvo, ki je vodil prenovo učnih načrtov, ves ta čas pripravlja tudi izobraževanja za profesorje, ki naj bi jim pomagala pri poučevanju po novem kurikulumu in jih hkrati seznanjala s primeri dobre prakse. Eno takšnih izobraževanj so 20. januarja na ljubljanski Gimnaziji Moste pripravili za profesorje zgodovine.
Na devetem takšnem srečanju zgodovinarjev je 74 udeležencev lahko poslušalo predavanja treh gostov. Dr. Aleš Gabrič jim je predaval o zgodovini na prihodnji splošni maturi ter o Sloveniji ob koncu hladne vojne, dr. Mateja Režek o množičnih protestnih in mirovnih gibanjih v 60. letih, dr. Rosvita Pesek, ki jo bolje poznamo kot voditeljico Odmevov na nacionalki, pa je predavala o sodobni slovenski zgodovini. A prav zadnje predavanje Od Nove revije do samostojne Slovenije je zelo razburilo nekatere udeležence, saj so nam anonimno sporočili, da jih je v delu, kjer je Peskova govorila o zaslugah za samostojno Slovenijo, zmotilo, da je med najzaslužnejšimi poudarila le dve imeni, dr. Jožeta Pučnika in Janeza Janšo. Nič pa ni spregovorila o prav tako pomembnih ustavnih dopolnilih, vlogi tedanje republiške skupščine in tudi siceršnje tedanje oblasti oziroma političnega vrha. Ker zlasti pri sodobni zgodovini, ki je skupaj z drugimi »domoljubnimi« temami še vedno tudi tema političnega vsakdanjika, profesorji pogosto poučujejo to, kar se sliši na seminarjih, jih zdaj skrbi, da bodo lahko prihodnje generacije zavedene, da sta bili za osamosvojitev zaslužni le ti dve osebi.
Peskova pravi, da je na predavanju uvodoma povedala, da je o osamosvojitvi odločilo ljudstvo na referendumu. Prezentacija je bila skoraj identična tisti, ki jo je pripravila ob zagovoru doktorske disertacije, pri tem pa je naštela kakšnih deset imen ter nekaj organizacij, ki so imele pomembno vlogo pri nastajanju slovenske države. »Aplavz je bil velik, pogovarjali smo se, v nasprotju z drugimi, že med samim predavanjem. Res pa je, da je eden od slušateljev že po prvih desetih minutah podal prvo vprašanje oziroma nestrinjanje, čeprav sem pojasnila, da bom skušala sproti skozi celotno predavanje razložiti, zakaj zgodovino razumem tako, kot jo,« pravi Peskova.
Na Zavodu za šolstvo razlagajo, da predavatelje izbirajo glede na njihove reference in pripravljenost predavati profesorjem zgodovine. Peskovo so izbrali, ker je doktorirala s temo osamosvojitve Slovenije, na podlagi disertacije pa je izdala tudi knjigo. Na zavodu so prepričani, da podtonov, ki so očitno zmotili nekatere slušatelje, v predavanju ni bilo. Čemu so se potem že dogovorili, da bo podrobnejši vpogled v delovanje tedanjega političnega vrha na enem od prihodnjih usposabljanj predstavil eden od gimnazijskih profesorjev, ki to temo raziskuje v okviru svoje doktorske disertacije?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.