Staš Zgonik

3. 3. 2011  |  Mladina 9

Prehod na odprto kodo

Se bo državna uprava vendarle odrekla plačljivi programski opremi?

/media/www/slike.old/mladina/modprta_koda_b5.jpg

© Borut Peterlin

Ker državna uprava za licence za vso računalniško programsko opremo vsako leto odšteje približno 25 milijonov evrov, je bilo pozivov k uvajanju zastonjskih odprtokodnih programov in operacijskih sistemov že precej, sploh odkar je zaradi gospodarske krize treba na vseh področjih varčevati. Na državnih strežnikih je delež odprtokodne programske opreme že danes zelo velik, med največjimi v EU, na osebnih računalnikih pa z redkimi izjemami še vedno prevladujejo plačljivi Microsoftova Okna in pripadajoči programi. Zdaj naj bi se to spremenilo.
Ministrstvo za javno upravo je nedavno objavilo študijo prehoda na odprtokodne rešitve v državni upravi, ki vključuje tudi predlog akcijskega načrta za prehod. Cilj je, da bi do leta 2015 kar 80 odstotkov institucij državne uprave uporabljalo odprtokodno programsko opremo. Že do konca tega leta, če bo načrt sprejet, naj bi na vse delovne postaje namestili odprtokodne pisarniške programe Open Office in spletni brskalnik Firefox, pri čemer naj bi zavoljo mehkega prehoda še eno leto pustili nameščene tudi Microsoftove programe.
Kot pravi vodja projekta Tomaž Zver, se bodo morali odločiti v mesecu dni. Po njegovem je trenutek za prehod idealen. Državna uprava formalno še vedno uporablja Microsoftov Office 2003. »V kratkem se moramo odločiti, ali bomo namestili novejše verzije ali pa bomo prešli na odprto kodo.« Kot pravi, sta Microsoft Office 2007 in 2010 oblikovno precej drugačna od Officea 2003, odprtokodni Open Office pa je na las podoben Microsoftovemu Officeu 2003, to pomeni, da uporabnik pri prehodu ne potrebuje tako rekoč nobenega izobraževanja. Če pa bi se odločili za novo verzijo Microsoftovih pisarniških orodij, bi imeli uporabniki opraviti s povsem novo uporabniško izkušnjo. »Paradoksalno - vedno je bilo treba upoštevati stroške izobraževanja za prehod na odprto kodo, v tem primeru pa je treba gledati na stroške, ki bodo nastali s prehodom na novejšo verzijo MS Officea.« Odločitve naj sploh ne bi prepustili vladi, temveč Svetu za informatiko v javni upravi, kjer so zamisel tudi že predstavili. »Tukaj ne gre za tehnično, ampak za politično odločitev. Tehnično je prehod možen,« pravi Zver.
Z odprtokodnim operacijskim sistemom, npr. Linuxom, naj ne bi tako hiteli oziroma bi posameznim državnim organom dali več svobode pri odločanju o prehodu. »Osemdeset odstotkov prihrankov se generira pri pisarniški zbirki. Cilj je torej pisarniška zbirka, za operacijski sistem pa priprava referenčne distribucije in vsega potrebnega, manjši organi, ki imajo ambicije za prehod, lahko potem ta prehod izpeljejo sami.«
Na tehnološko usmerjenih spletnih portalih se je ob napovedi možnosti prehoda na odprto kodo razvnela živahna razprava. Tako so na portalu DNE zapisali, da se bo s prehodom na odprtokodne rešitve »slovenska javna uprava za nekaj let vrnila k lesenim abakusom«, na portalu Slo-Tech pa so hitro opozorili, da je DNE v lasti družbe Gambit Trade, ki trenutno služi z oddajanjem licenc. Kljub temu se sprašujejo, zakaj prehod šele zdaj, ko smo za licence in drage posodobitve zmetali že precejšnje zneske. »Starejše verzije Open Officea so imele še precej težav. Morda bi bili res naprednejši, če bi se za prehod odločili pred nekaj leti, vendar je zdaj tveganje precej manjše. Zdaj je povsem pravi čas,« na to kritiko odgovarja Zver.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.