3. 3. 2011 | Mladina 9
Protekcionizem ali sožitje?
Lani so hrvaški, slovenski in italijanski predsednik govorili o sožitju narodov, letos se Slovenci bojijo, da bi jim Italijani pokupili Kras
Lanska spravna slovesnost treh predsednikov v Trstu
© Borut Krajnc
Zahteva Civilnih iniciativ za Kras in za Primorsko, s katero sta vlado pozvali, naj »uredi centralni register nakupov nepremičnin glede na državljanstvo, vsaj štirikrat na leto pa naj se objavijo podatki o nakupih, vključno z novogradnjami,« je povsem legitimna. Zdaj namreč nima nihče pregleda nad priseljevanjem tujih državljanov, to pa je lahko zlasti na obmejnih območjih tudi skrb zbujajoče, če bi se zaradi »navitih« cen spremenila demografska sestava prebivalstva. Dejstvo je, da domačini zaradi šibkejše kupne moči ne morejo tekmovati z zahodnimi sosedi, in menda je tudi nekaterim od 23 primorskih županov kaj malo mar, kdo kupi zemljišče ali stanovanje.
Zato civilni iniciativi zahtevata, da vlada prouči razmere na Krasu in nato odloči, ali bo skladno s 37. členom pridružitvenega sporazuma Slovenije k Evropski uniji uveljavljala izjemo v prostem pretoku kapitala. V bistvu to pomeni, da mora vlada do 1. maja vložiti pri EU zahtevo po uveljavitvi zaščitne klavzule, kot so to pri prodaji nepremičnin storile nekatere novinke, ki so leta 2004 vstopile v EU. Nobena pa (še) ni uveljavljala tega ukrepa za stalno. Takšno izvzetje je doslej uspelo le Danski. Tako je nemškim kupcem, ki so jim vedno dišale deviške obale Jutlandije ob Baltskem morju, preprečila, da bi pokupili njeno obalo. Tja se v poletnih mesecih zgrne po 100.000 Nemcev, marsikateri si želi tam kupiti počitniško hišico, danskih prebivalcev pa je le 35.000. Zato že od leta 1959 velja na Danskem zakon, ki onemogoča nakup nepremičnin tujcem, če ne živijo v državi vsaj pet let in v njej ne plačujejo davkov. Od leta 1973, ko se je Danska pridružila EU, je bil ta »neevropski« zakon vseskozi jabolko spora, vendar je ostal v veljavi tudi po sprejetju maastrichtske pogodbe leta 1992. Ko so za nemške državljane kupovali ta zemljišča njihovi danski sorodniki, je dansko sodišče temu naredilo konec in 20 nemških državljanov obsodilo zaradi nelegalnih nakupov nepremičnin. V šestih mesecih so morali prodati zemljišča in oditi. Ob vstopu v EU so podobne zahteve vložile tudi Švedska, Finska, Nizozemska, Španija, Poljska in Avstrija, da bi se »ubranile« pred ekonomsko močnejšimi sosedi, torej Nemci, vendar jim ni uspelo.
Kaj torej preostane Sloveniji v njeni skrbi za Kras, da ga ne bi »okupirali« italijanski kupci hiš, stanovanj in zemljišč, če je tako težko udejanjiti zaščitno klavzulo? Oblast in občinski možje lahko prisluhnejo dr. Mihi Juhartu s Pravne fakultete, ki je v oddaji Odmevi opozoril, da obstajajo tudi bolj subtilna sredstva za preprečitev množičnega nakupa nepremičnin tujcem. »Recimo zelo restriktiven odnos do spreminjanja namembnosti zemljišč in nekaterih mehanizmov pri soglasjih. Potem je tukaj davčna politika in razlikovanje med primarnim in sekundarnim bivališčem in podobno. Te ukrepe je treba subtilno spraviti v celovit sistem.«
Če lahko rečemo, da so se po lanskem spravnem srečanju treh predsednikov v Trstu odnosi med državami izboljšali in če je bil to korak v pravo smer tudi pri poglabljanju mednacionalnih odnosov, verjetno z državnim protekcionizmom ni mogoče obvarovati slovenstva, ampak je potrebno kaj več.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.