10. 3. 2011 | Mladina 10
Šteti bi moral vsak otrok
Smo med evropskimi državami z najkrajšim trajanjem obveznega šolanja
Minister Igor Lukšič
© Borut Krajnc
Za podaljševanje obveznega izobraževanja se v Evropi odloča vse več držav. Izobraževanje podaljšujejo navzdol, torej v predšolsko leto, in tudi navzgor, na stopnjo višjega sekundarnega izobraževanja, to je pri nas srednješolsko izobraževanje.
»Odvisno od prednostnih nalog nacionalnih politik. Če želijo povečati enakost izhodiščnih možnosti, podaljšujejo izobraževanje navzdol, če želijo pripeljati celotno populacijo do poklica, pa navzgor ali oboje. Največ držav izobraževanje navzgor podaljšuje za eno leto v srednješolsko izobraževanje, redkeje pa za celotno srednjo šolo,« pravi dr. Klara S. Ermenc z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Tako je danes že skoraj evropska norma, da obvezno izobraževanje traja od šestega do 16. leta starosti. Pri nas se obvezno izobraževanje sicer začne s šestim letom, a se konča že s 15. letom. Tako nizko zgornjo mejo ima le še osem evropskih držav, preostalih 22 držav, vključenih v evropski program vseživljenjskega učenja, pa je zgornjo mejo že dvignilo na 16 let ali več. Tako so na primer na Nizozemskem zgornjo mejo obveznega izobraževanja zvišali do konca poklicne šole oziroma na 18 let, res pa je, da v praksi tega določila ne izvajajo, tako da je tudi pri njih zgornja meja dejansko 16 let. Nizozemska je poleg tega ena tistih evropskih držav, kjer se obvezno izobraževanje začne že s petim letom. To je zlasti posledica slabše razvite predšolske vzgoje, saj država v vrtce vlaga manj sredstev kot na primer Slovenija. Za uvedbo tako nizke spodnje meje so se odločili, da bi v sistem pridobili tudi otroke z nižjim socialnim statusom, pri čemer je njihov prvi razred osnovne šole bolj podoben našemu vrtcu.
V Sloveniji se trajanje obveznega izobraževanja za zdaj še ne problematizira, celo v stroki o tem skoraj ni razprav, kar je po svoje razumljivo, saj se pri nas kar 98 odstotkov učencev, ki končajo osnovnošolsko izobraževanje, vpiše v srednjo šolo. Toda treba se je zavedati, da gre pri preostalih dveh odstotkih za nekaj sto socialno najbolj ranljivih otrok, na primer tiste v skrbstvu centrov za socialno delo. Teh mladih ni mogoče z ničimer prisiliti, da bi po osnovni šoli nadaljevali vsaj poklicno izobraževanje in si tako pridobili znanje, ki bi jim olajšalo pot do zaposlitve. Prepuščeni so brezdelju ali pa, še huje, ulici.
Po mnenju dr. Klare S. Ermenc bi podaljševanje obveznosti izobraževanja delovalo kot močno sporočilo države, da ji izobražena populacija veliko pomeni in da bo skušala izobraževanje ustrezno prilagoditi celotni populaciji, ker ta to danes potrebuje. »Srednješolska izobrazba je danes pravzaprav minimum, brez katerega si je težko zamišljati človeka vredno življenje. S tega stališča bi bilo morda podaljšanje izobraževanja za eno leto smiselno.« Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je bila LDS edina politična stranka, ki se je v svojem programu zavzela za podaljšanje obveznega izobraževanja do konca srednje šole. Vendar ji s svojo zamislijo ni uspelo prepričati ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča. Na ministrstvu pravijo, da prav zaradi zelo visokega odstotka mladih, vključenih v srednje šole, pa tudi zaradi razmeroma majhnega osipa med dijaki srednjih šol o podaljšanju obveznega izobraževanja ne razmišljajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.