10. 3. 2011 | Mladina 10
Za boljše čase
Finančniki mariborske nadškofije očitno ne poznajo študijskih zavez na katoliški univerzi
Stavba poslovne šole
© Borut Krajnc
Osmega marca se je iztekel rok, v katerem so se morali dijaki zadnjih letnikov odločiti, na kateri fakulteti bodo nadaljevali izobraževalno pot. Bodoči ekonomisti, ki želijo študirati v Ljubljani, od lani nimajo na izbiro le Ekonomske fakultete, temveč tudi Fakulteto za poslovne vede, prvo fakulteto znotraj Katoliške univerze, ki jo ustanavlja Slovenska škofovska konferenca. Zakaj bi sploh izbrali to fakulteto? Ker ustanova ni v državni pristojnosti, se je nanjo mogoče prijaviti do oktobra. Pomembneje pa je, kakšen program naj bi ponujala. V predstavitvenem videu docent dr. Žiga Andoljšek lepo pojasni, da je »vizija fakultete študentom poleg znanj o poslovnih vedah podati tudi idejo, da je dobra poslovna odločitev le etična odločitev ter da pri odločanju upoštevajo enakost vseh deležnikov, na katere odločitev vpliva«.
Ob gospodarski krizi se je pokazalo, da marsikateri menedžer za etiko »ni slišal«. Kot je v zadnjem času večkrat pisal The Economist, je razlog tudi ta, da starejši menedžerji izhajajo iz šol, ki so gospodarstvo v preteklosti vse bolj spreminjale v znanost številk, kjer je bilo glavno načelo maksimiranje dobička za vsako ceno. Da bi se ekonomisti otresli negativnega prizvoka, ki ga je dobil njihov poklic, so diplomanti poslovne šole na univerzi Harvard pred dvema letoma začeli podpisovati nekakšno ekonomistično različico Hipokratove prisege, s katero se zavezujejo »služenju višjemu dobremu« in odrekanju odločitvam, ki bi koristile le njihovim osebnim ambicijam in hkrati škodovale podjetju ter družbi, ki naj bi ji služili.
Dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Dušan Mramor je povedal, da je takšno prakso podpisovanja memorandumov že v devetdesetih letih vpeljal Cambridge, prav tako veliko drugih fakultet po svetu, tudi ekonomska fakulteta . »Že takrat je bil zelo sporen vidik maksimiranja vrednosti za delničarje. Danes poudarjamo pomen oziranja na deležnike, torej na vse vpletene - delavce, menedžerje, državo, dobavitelje ...«
To miselnost naj bi upošteval tudi študijski program poslovne vede na Katoliški univerzi. Ta »predstavlja dolgoročen odgovor cerkve na problem krize vrednot v gospodarstvu, hkrati pa gospodarski temelj za razvoj novih fakultet in študijskih programov,« izvemo v predstavitvenem videu. A kako učinkovito bo na to vprašanje lahko odgovorila cerkev, ko pa do pred kratkim nihče ni želel priznati, v kakšnih gospodarskih težavah je mariborska nadškofija? Še ko finančne zadrege ni bilo več mogoče skrivati, je ljubljanski nadškof Anton Stres izrazil predvsem obžalovanje, ker se je ob »žalostnem dogodku« omajalo zaupanje vernikov. Dogajanje, povezano s poslovanjem, pa je označil za »Božji poziv, da vse delovanje Cerkve na Slovenskem še naprej opiramo predvsem na velikodušnost in prostovoljstvo naših duhovnikov in vernikov«.
Čeprav se cerkev navadno obrača le na svoje vernike, so njenega izobraževalnega programa lahko deležni vsi, ne glede na veroizpoved. Le 2400 evrov za letno šolnino morajo imeti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.