10. 3. 2011 | Mladina 10
Zmago Jelinčič bi rad po poti Mihe Brejca
Žena Monika se ne more zaposliti v poslanski skupini SNS
Poroka Zmaga Jelinčiča in nesojene strokovne svetovalke poslanske skupine SNS Monike Zupanc Jelinčičeve
© Igor Škafar
Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik stranke SNS in vodja njene poslanske skupine, si je zaželel za strokovno pomoč in svetovanje v poslanski skupini najeti kar svojo ženo Moniko Zupanc Jelinčič. V posebnem obrazcu za sklenitev pogodbe med poslansko skupino in svojo ženo, ki ga je poslal generalni sekretarki Mojci Prelesnik, je za Monikino storitev navedel »strokovno sodelovanje in svetovanje pri različnih zakonskih osnutkih, predvsem na področju javne uprave«.
Delovna kariera Zupanc Jelinčičeve, sicer diplomantke Fakultete za upravo, je brez posebnosti. Izkušnje si je pridobivala najprej kot svetovalka v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah, od leta 2005 pa je zaposlena na Mestni občini Ljubljana, v oddelku za mednarodne odnose in protokol.
Verjetno ne bi bilo težav z njeno zaposlitvijo v državnem zboru, če se ne bi hotela zaposliti v poslanski skupini, ki jo vodi njen mož. Pogodbe namreč Prelesnikova z Moniko ni sklenila, kajti iz urada za preprečevanje korupcije je državni zbor dobil mnenje, da zasebni interes uradne osebe - uradno še niso seznanjeni, za katerega poslanca gre - »pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in osebe javnega ali zasebnega prava, s katerim ima ali je imela stike«. Prelesnikova je nato vsem poslanskim skupinam sporočila, da bodo v bodoče zavračali pogodbe z družinskimi člani funkcionarjev. Za že zaposlene pa se ne ve, kako in kaj. Sankcije niso predvidene.
Toda Goran Klemenčič, predsednik urada za preprečevanje korupcije, pravi, da so že zaprosili državni zbor za podatke o vseh sklenjenih pogodbah, ki se nanašajo na strokovno pomoč in izobraževanje, financirajo pa se iz sredstev, ki jih v ta namen dobijo poslanske skupine. V uradu so prepričani, da so možnosti za nenamensko porabo teh sredstev velike, saj imajo poslanske skupine in posamezniki pri tem preveč proste roke, kajti generalni sekretariat le podpiše pogodbe. »Morda poslanci in poslanske skupine menijo, da lahko s temi sredstvi delajo, kar hočejo. Toda to je davkoplačevalski denar in ne gre za majhna sredstva. Okrog 2 milijona evrov jih je,« pravi Klemenčič.
Sicer pa praksa zaposlovanja sorodnikov v parlamentu ni doma le na Slovenskem. Tudi v evropskem parlamentu so jo opazili. Pri nas je največ pozornosti zbudila odločitev nekdanjega evropskega poslanca Mihe Brejca, da za asistentko vzame hčer Bojano Virant, ženo tedanjega ministra Gregorja Viranta. Tudi zaradi takšnih zdrsov evropskih poslancev po novem zaposlovanje sorodnikov ni več mogoče.
Goran Klemenčič pa še pravi, da je v sicer dobrem slovenskem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije še nekaj lukenj, ki bi jih morali odpraviti in se zgledovati po ukrepanju v Veliki Britaniji, kjer so zaradi velikih finančnih škandalov in zlorab privilegijev državnih funkcionarjev pred letom in pol močno poostrili zakonodajo. In kaj preostane Zupanc Jelinčičevi? Če je prava in z ustreznimi kvalifikacijami, se lahko zaposli v katerikoli drugi poslanski skupini, le v moževi ne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.