Dokazilo trajnosti in trajnostnosti

Zagotavljanje in izkaz kakovosti stavb s certificiranjem

Proizvodna hala družbe Hilti v Thüringenu v Avstriji, prejemnica srebrnega certifikata DGNB.

Proizvodna hala družbe Hilti v Thüringenu v Avstriji, prejemnica srebrnega certifikata DGNB.

Kakovost, še posebej pri gradnji, je, žal, zelo pogosto zlorabljen pojem, to pa je delno tudi posledica pomanjkanja sistema celovitega spremljanja dogodkov v procesu nastajanja objekta od projektne dokumentacije do izročitve naročniku. Poleg kakovosti same izvedbe postajajo zadnja leta vse pomembnejše tudi zahteve glede energetske učinkovitosti, okoljske sprejemljivosti in odgovornosti do družbe. Eden od načinov za zagotavljanje in izkazovanje trajnostnih kvalitet objektov je certificiranje.
Ničkolikokrat slišimo o ogorčenju ljudi (in ga tudi spremljamo) zaradi nekakovostno izvedenih del v gradbeništvu in o nemoči naročnikov oziroma kupcev, ki so ob prevzemu razočarani nad kakovostjo naročenih in plačanih del. Pogosto videz novega objekta ustreza pričakovanjem kupcev, nato pa se v prav kratkem času pokažejo napake in pomanjkljivosti, za katere je odgovornega zelo težko najti. Seveda obstaja garancijska doba, a je z zakonsko določenima dvema letoma zelo kratka, sploh če upoštevamo ceno in to, da je življenjska doba objekta 50 let in več. Še za avtomobile nekateri proizvajalci zagotavljajo pet ali celo več let jamstva, pa stanejo nekajkrat manj od manjšega stanovanja, prav tako je nekajkrat krajša tudi njihova življenjska doba. Sedanja zakonska določila ne zadoščajo, da bi kupci nepremičnin imeli zagotovilo, da bodo dobili, kar so plačali.
Energetska učinkovitost stavbe in tehničnih sistemov ter povečana raba obnovljivih virov energije sta tudi pri nas vedno bolj razširjeni zahtevi, čeprav naročniki in kupci ob prevzemu najpogosteje ne prejmejo zagotovila o porabi energentov. O optimizaciji potrebne in vgrajene primarne energije, torej energije, potrebne za postavitev objekta, ter optimizaciji stroškov celotnega življenjskega cikla objekta pa pri nas tako rekoč ne moremo govoriti. Žal investitorji večinoma niso spoznali, da se dejanski okoljski in ekonomski učinki pokažejo šele pri analizi in optimizaciji celotnega življenjskega cikla objekta. Nekoliko višja investicija v prave odločitve na začetku projekta in med izvajanjem lahko v času uporabe prinese večkratne prihranke in s tem tudi nižje obratovalne stroške.
Dejavnikov, na katere bi morali biti bolj pozorni, je veliko. Od same kakovosti bivalnega oziroma delovnega okolja, prisotnosti nevarnih in škodljivih snovi, temperaturnega ugodja poleti in pozimi, varnosti, možnosti spreminjanja namembnosti prostorov, ohranjanja vrednosti nepremičnine pa vse do prijaznosti do kolesarjev, porabe pitne vode, uporabe lesa, povzročanja izpustov toplogrednih plinov, zahtevnosti čiščenja, vzdrževanja in obnove ter razgradnje. Celotna gradbena in nepremičninska panoga v Sloveniji mora še veliko postoriti, da bi postala konkurenčna tudi v mednarodnem okolju.
Izkazovanje in s tem potrjevanje vseh kvalitet objekta je bistveni del certifikacijskega postopka. Pri tem niso zajete samo zakonske zahteve, ampak tudi prej navedene trajnostne kvalitete, ki jih opredeljujejo številna nedvoumna merila. V svetu že nekaj časa vladata prepričanje in potreba, da je treba kakovost stavb v interesu naročnika in morebiti poznejšega kupca jasno izkazovati. To se je pokazalo tudi kot zelo jasna tržna oziroma ekonomska prednost za tiste, ki dajo svoje objekte certificirati. V uporabi je nekaj različnih sistemov, ki so nastali v različnih državah. Med najbolj razširjene sodijo angleški BREEAM (BRE Environmental Assessment Method), ameriški LEED (Leadership in Energy & Environmental Design) in razmeroma nov nemški sistem DGNB (Deutsche Gütesiegel für nachhaltiges Bauen).
Sistemi certificiranja so nadgradnja veljavnih zakonodajnih in normativnih zahtev, predvsem kar zadeva trajnostne kvalitete. Na podlagi meril certifikatnega sistema je mogoče vnaprej določiti želeno kakovost objekta. Pooblaščeni avditor kot svetovalec in strokovnjak za trajnostno gradnjo skozi certifikacijski postopek svetuje, spremlja in dokumentira izpolnjevanje ter doseganje posameznih meril. Dokumentacijo pregleda še matična certifikatna institucija in ob ustreznosti objekta izda ustrezen certifikat. Naročnik in/ali morebitni kupec s tem pridobi nedvoumen in transparenten izkaz o kakovosti objekta ne samo z vidika zakonskih določil, ampak tudi z vidika trajnostne kakovosti stavbe. Vse to pa predvsem nepremičninski panogi, pa tudi lastnikom nepremičnin zagotavlja dodano vrednost, povečane tržne, oglaševalske možnosti, posebej pa zagotovilo, da so prejeli, kar so naročili, in da bo njihova nepremičnina, ki je pogosto tudi naložba, zaradi izkazanih trajnostnih kvalitet ohranjala vrednost. Izboljšano, predvsem bolj zdravo bivalno in delovno okolje je le ena izmed številnih prednosti takih objektov.
Certifikat je za zdaj mogoče pridobiti predvsem za večje stavbe, poslovne in bivalne, pri ustrezni sanaciji tudi za starejše objekte. Zaradi zapletenosti sistemov in s tem povezanih stroškov manjših stanovanjskih enot, na primer enodružinskih hiš, za zdaj še ni mogoče oziroma ni smiselno certificirati, a to se bo v prihodnosti gotovo spremenilo. Po sistemu DGNB je bilo do zdaj v treh letih certificiranih približno 170 projektov v sedmih evropskih državah. Več kot 50 jih je ta trenutek v postopku certificiranja. Med certificiranimi objekti so poslovni prostori, objekti za izobraževanje, otroški vrtci, trgovine, nakupovalna središča, upravne stavbe, logistični in proizvodni obrati, mestne četrti, hoteli. Med naročniki so podjetja kot Spar, Lidl, Volkswagen, DHL, pa tudi občine in ministrstva.
Poleg že naštetih prednosti, povezanih z izkazovanjem kakovosti objekta, velja poudariti še prednosti za finančne in zavarovalne institucije, ki lahko zaradi s certifikatom izkazane kakovosti z manj tveganja financirajo in zavarujejo take objekte. V javnem sektorju bi s certificiranjem naložb v objekte pridobili transparentno potrditev kakovosti, hkrati pa bi tako grajene stavbe prispevale k boljšemu bivalnemu in delovnemu okolju v šolah, zdravstvenih domovih, ministrstvih ..., predvsem pa bi taki objekti dolgoročno manj obremenjevali proračunska sredstva države.
Kar se tiče razvoja trajnostnega certificiranja v Sloveniji, je ta odvisen predvsem od naročnikov in kupcev ter njihovih zahtev do izvajalcev projektantskih storitev in samih izvajalcev gradbenih del. Z dobrim zgledom bi veliko lahko naredila tudi država.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.