Peter Petrovčič

17. 3. 2011  |  Mladina 11  |  Politika

1,7 milijona zakonodajalcev

Referendumska realnost in koalicijski predlog za spremembe referendumske zakonodaje

Zakonodajalci

Zakonodajalci
© Borut Krajnc

Kampanja za referendum o zakonu o malem delu že teče, ustavno sodišče pa je tudi že dovolilo referendum o pokojninski reformi. Poleg teh dveh že izvedene referendume v zadnjem času in številne druge pobude omogoča trenutna referendumska ureditev, ki je med najbolj ekstenzivnimi v Evropi. Z izjemo Švice je verjetno celo najširša. Možnost, da lahko referendum zahteva kar manjšina poslancev, poleg Slovenije recimo pozna zgolj Danska.
Predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Igor Kaučič, ki je že pred časom v knjigi Zakonodajni referendum opozoril na ekstenzivnost veljavne referendumske ureditve in jo označil kot neprimerno, je pred dnevi za Delo povedal: »Zdaj imamo opraviti s konceptom referenduma brez omejitve ali, če grem še dlje, s konceptom, da je poleg državnega zbora zakonodajalec tudi ljudstvo. Če politika sprejema tak koncept, ki ga ne pozna nobena država, naj se zaveda tudi posledic tega.« Poleg tega Kaučič opozarja, da je ustavno sodišče z odločitvijo, da dovoli referendum o pokojninski reformi, odprlo vrata za vse druge finančne zakone, ki se utegnejo znajti na referendumu.
Po vzoru ureditev v številnih primerljivih državah prav te dni koalicija predlaga ustavne spremembe glede referenduma, med drugim, da o finančnih zakonih (davki, carine in druge obvezne dajatve) na referendumu ne bi bilo več možno glasovati. Poleg tega bi bili iz glasovanja izvzeti še zakoni, ki se sprejemajo zaradi razlogov varnosti, obrambe države ali odprave posledic naravnih nesreč, zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb, zakoni o izvrševanju državnega proračuna in zakoni, katerih zavrnitev uveljavitve na referendumu bi lahko imela za posledico kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Referendum bi po novem še vedno lahko zahtevalo le še 40 tisoč volivcev, odločitev na referendumu pa bi bila veljavna le, če bi se ga udeležilo 25 odstotkov volivcev. Kot nikjer v Evropi referenduma ne bi več imeli pravice zahtevati manjšina poslancev in pa tudi ne večina, saj državnega zbora (in tudi državnega sveta) ni več med predlagatelji. Gre za predlog, ki ureditev referenduma približuje ureditvi v večini evropskih držav in ki mu bo težko oporekati, da zmanjšuje pravice državljanov, tem pa je referendum prvenstveno namenjen.
Številne od predlaganih omejitev je slovenska referendumska zakonodaja pred časom že vsebovala, a jih je ustavno sodišče razveljavilo, ker so bile omejitve urejene z zakonom, namesto z ustavo. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je pretekli teden za omenjene ustavne spremembe nabirala podporo po opozicijskih poslanskih skupinah, saj zanje potrebuje 60 poslanskih glasov. Brez podpore gre za predlog brez kakršnekoli vrednosti. Kljub temu vlada predvideva obravnavo predloga in vložitev v zakonodajni postopek že naslednji četrtek.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.