17. 3. 2011 | Mladina 11
Pa smo spet tam
Po letu 2004 in 2009 se spet razmišlja o uvedbi e-volitev
Bodo kmalu obiski volišč le še preteklost?
© Miha Fras
V začetku tega tedna je minister za pravosodje Aleš Zalar na Twitterju sporočil, da se bo LDS resno zavzela za uvedbo e-volitev, s katero bi lahko povečali udeležbo na referendumih in volitvah. Resno se je v Sloveniji o tem razmišljalo že leta 2004, ko je ministrstvo za informacijsko družbo s Pavlom Gantarjem na čelu pripravilo obsežno študijo. Pa se računica ni izšla. Zgled za uvedbo je bila že takrat Estonija, pri njenem sistemu pa je Zalarju med drugim všeč, da glasovanje traja več dni.
Estonci elektronski sistem volitev razvijajo od leta 2002, priljubljenost sistema pa z leti narašča, piše na uradni strani Estonije, Estonia.eu. Na parlamentarnih volitvah, ki so potekale v začetku tega meseca, je tako glasovalo malo več kot 140 tisoč ljudi, to je 24,3 odstotka vseh, ki so glasovali. Sistem deluje tako, da lahko volilni upravičenec glasuje večkrat, upošteva pa se zadnji glas. Seveda so e-volitve le podpora klasičnemu oddajanju glasov na voliščih.
V Sloveniji so se leta 2009 ob spremembah zakona o volitvah v državni zbor in zakona o volilni in referendumski kampanji spet omenjale elektronske volitve, poglobljeno je to rešitev preučeval tudi nekdanji minister Gregor Virant. Decembra lani je imela skupnost občin Slovenije na to temo okroglo mizo na ministrstvu za javno upravo. A v čem je največja težava? »Konsenz o uvedbi e-volitev v Republiki Sloveniji ta hip še ni dosežen,« pravijo na tem ministrstvu, kjer tudi ni formalne delovne skupine, ki bi bila odgovorna za proučevanje modela e-volitev, kot ga poznajo v Estoniji. »A to ne pomeni, da v preteklosti nismo spremljali tega področja, tudi v Estoniji.« Na problem politične neusklajenosti opozarja direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda: »Glavni razlog, da ni konsenza, pa je, da v nekaterih političnih skupinah obstaja strah, da bi se spremenila razmerja moči.« Številne ankete o uporabi interneta kažejo, da anketiranci na vprašanje, ali bi se volitev udeležili, če bi bilo to mogoče prek spleta, odgovarjajo pritrdilno. Morda pa je torej strah pred spremembami razmerja politične moči močnejši od želje po angažiranosti ljudi v politiki.
Še en razlog za neuvedbo je previdnost. »Veliko držav, recimo Avstrija in Velika Britanija, je že izvajalo poskuse z uvedbo, a niso bili uspešni. Na Finskem so imeli primer, ko je na lokalnih volitvah nastala tehnična napaka, zato ti sistemi še niso dovolj zanesljivi,« navaja Delakorda in še dodaja, da e-volitve tudi ne prinašajo prihrankov, v finančno-gospodarski krizi pa mora biti država pozorna na vsak odliv.
In vendar v Estoniji sistem deluje. Lepo bi bilo, če bi tudi pri nas našli način za rešitev vprašanja nizke udeležbe na volitvah in referendumih. Zaradi tega je koalicija že predlagala spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katerimi bi uvedli minimalno udeležbo volilnih upravičencev za veljavnost referenduma.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.