Borut Mekina

17. 3. 2011  |  Mladina 11

Ustavni sodnik s preteklostjo

Rado Bohinc in izbrisani

Morebitni ustavni sodnik Rado Bohinc še v času ministrovanja

Morebitni ustavni sodnik Rado Bohinc še v času ministrovanja
© Miha Fras

Predsednik države Danilo Türk je za novega ustavnega sodnika predlagal rektorja Univerze na Primorskem Rada Bohinca. Razen SDS, ki bojkotira vse predloge predsednika države, in SNS so vse poslanske skupine predsednikovo odločitev načeloma podprle. Rado Bohinc utegne tako postati član najvišjega organa »sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin«, kot zakon opredeljuje ustavno sodišče.
A prav pri spoštovanju človekovih pravic je Radu Bohincu enkrat že spodrsnilo. Resda je bil prvi minister, tedaj še v vladi Janeza Drnovška, ki se je lotil reševanja vprašanja izbrisanih. Potem ko je leta 2003 ustavno sodišče že v drugo in tedaj povsem jasno zapovedalo, da mora država izbrisanim za nazaj podeliti stalno prebivališče, je Bohinc začel izvrševati voljo sodnikov. A je nato, očitno zaradi opozicijske politične kampanje pred volitvami leta 2004, to delo opustil.
Bohinc sicer trdi drugače. V pogovoru z nami je poudaril, da je po zavrnitvi t. i. tehničnega zakona o izbrisanih začel odločbe izdajati neposredno prav zaradi spoštovanja ustavnega sodišča, odločbe izbrisanim pa naj bi bil izdajal do konca mandata. V zvezi s tem so nam iz notranjega ministrstva sporočili, da so bile zadnje odločbe izbrisanim poslane septembra 2004; Bohinčev mandat se je iztekel novembra. Toda v uredništvu Mladine razpolagamo s podjemnimi pogodbami, ki jih je tedaj notranje ministrstvo sklenilo z uslužbenci. Iz njih pa izhaja, da so uslužbenci ministrstva napol dokončano delo končali že julija 2004.
Tako je bolj verjeti kritiki, ki jo je na Bohinčev račun že večkrat izrekel bivši pravni zastopnik društva izbrisanih Matevž Krivic, češ da je prav Bohinc leta 2004 odločbe izbrisanim »strahopetno« nehal izdajati. Kot je znano, se je zaradi tega kasneje tudi notranji minister Dragutin Mate (SDS) lahko izgovarjal, da je vprašanje izbrisanih nehala reševati že vlada, ki jo je vodila LDS. Mate je trdil, da je Bohinc nehal delati že maja. Reševanje vprašanja se je potem zavleklo vse do ministrovanja Katarine Kresal. Ta je z izdajo dodatnih približno 3000 odločb končala začeto Bohinčevo delo.
Opozicija sicer Bohincu očita politično ozadje, kot da so bili kandidati za ustavne sodnike, ki so bili ali pa so še ustavni sodniki, politično brezbarvni. Nekaj nekdanjih ustavnih sodnikov je recimo zelo dejavnih v (ne)strankarskem Zboru za republiko, Ciril Ribičič je sedel v parlamentu, sedanji ustavni sodnik Miroslav Mozetič pa je bil nekoč vodja poslanske skupine SKD. Zanimivo je, da namesto nespoštovanja človekovih pravic opozicija Bohincu raje očita politično preteklost, čeprav ta pri sodnikih, ki so ji politično bližje, menda ni sporna.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.