24. 3. 2011 | Mladina 12
Disciplina za disciplinirane?
Vlada se je nerodno lotila krotenja neplačnikov
Minister Križanič
© Borut Krajnc
Sredi marca je začel veljati zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, s katerim naj bi odpravili žgoč problem plačilne nediscipline. Zakon določa 60-dnevni plačilni rok, ki pa ga bo mogoče pisno podaljšati na največ 120 dni, a samo pod pogojem, da ne bo šlo za »nepošteno razmerje«. V tem primeru bo prikrajšana stranka lahko protestirala in dosegla globo za prekrškarja. Za državo bo veljal 30-dnevni plačilni rok. Poleg tega bo obvezen večstranski pobot, ki ga bo sprva opravljal Ajpes, nato pa bo z javnim naročilom izbran najugodnejši ponudnik te storitve. »Pričakujem, da bo pobotanih kar nekaj terjatev, to pa bo gospodarstvo razbremenilo snežne kepe neplačil,« pravi finančni minister Franc Križanič.
Sliši se obetavno, toda vse več podjetnikov opozarja, da lahko ta zakon še poslabša razmere v že tako hudo prizadetem gospodarstvu. Tatjana Fink, glavna direktorica Trima Trebnje, celo trdi, da zakon v takšni obliki, kot je sprejet, ne odpravlja problema plačilne nediscipline. »Plačilna nedisciplina je posledica preteklih dogodkov. Zakon tega ne rešuje, ampak le določa pogoje poslovanja v prihodnje,« pravi Finkova. Poleg tega zakon zapoveduje plačilne pogoje samo pri poslovanju med slovenskimi gospodarskimi subjekti. »V skladu s tem bodo številna slovenska podjetja, predvsem izvozno usmerjena, prisiljena spremeniti svoj model poslovanja. Največ težav bodo imeli slovenski gospodarski subjekti, ki kupujejo blago ali storitve na slovenskem trgu in jih prodajajo na trgu zunaj EU.« Zaradi krajših plačilnih rokov na strani nabave bodo morala podjetja uporabljati druge vire financiranja, vsi pa vemo, da se danes posojila najemajo teže, kot so se pred krizo. Če se torej pri uveljavljanju zakona ne bodo angažirale tudi finančne institucije, lahko to, tako Finkova, povzroči slabše razmere v našem gospodarstvu. Zaskrbljenost izražajo tudi številni obrtniki. Vzemimo za primer tiskarja. Stroške nabave papirja bo moral poravnati v krajših rokih, zato bo prisiljen najeti posojilo, kajti naročnik mu bo knjige plačal šele, ko bodo stiskane, pri čemer se je treba zavedati, da tisk zahtevnejših knjig traja vsaj 40 dni. »Križanič s tem amatersko pripravljenim zakonom znova dokazuje, da je grobar slovenskega gospodarstva,« pravi eden od jeznih obrtnikov. Na finančnem ministrstvu sicer priznavajo, da je pogodbena svoboda strank s tem zakonom omejena, vendar hkrati menijo, da so dogovorjeni plačilni roki primerni: »Naj pojasnimo na že omenjenem primeru tiskarja. Najdaljša dovoljena dolžina plačilnega roka je bila določena upoštevajoč interese tistega, ki dostavi papir, in tudi tistega, ki papir uporabi. Če bi tiskarju dovolili daljši plačilni rok, bi mu resda olajšali poslovanje, a bi prizadeli dobavitelja papirja, ki mora na primer plačati svoje zaposlene, ki so papir dostavili. Z določitvijo najdaljših dovoljenih plačilnih rokov se želijo preprečiti plačilni roki, ki bi omogočali kreditiranje dolžnikov na račun upnikov in tako ogrožali normalno vsakodnevno poslovanje upnikov.« S to razlago se je načeloma mogoče strinjati, če ne upoštevamo, da so trgovci, torej tisti, ki tiskarju dobavljajo papir, že tako ali tako bolj zaščiteni od proizvajalcev in zato ni nobene potrebe, da jih zakon še dodatno varuje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.