24. 3. 2011 | Mladina 12
Svoboda že, a vse manjša
Bo medijski trg kmalu prikrajšan za alternativne študentske medije?
Alternativni študentski mediji
© Borut Krajnc
Da bi uvedba malega dela imela veliko negativnih posledic za študentsko organiziranje, študentje opozarjajo že od nastanka predloga zakona o malem delu. Eno izmed vprašanj, ki se pri tem postavljajo, je, kaj čaka alternativne študentske medije. Večinoma jih financirajo študentske organizacije. Če bo malo delo uveljavljeno, se bodo proračuni teh občutno skrčili. S tem pa tudi sredstva, namenjena medijem.
Alternativni študentski mediji so imeli vedno pomembno vlogo pri odpiranju družbenih vprašanj. Tudi danes spodbujajo kritično mišljenje in dajejo posameznikom prostor za kritično obravnavo družbenih problemov s študentskega vidika. Ni nepomembno, da so brezplačni in zato široko dostopni študentski populaciji. Težava je, da z marsikatere strani dobivajo le načelno podporo. V torek je na ministrstvu za kulturo potekala okrogla miza o problematiki ogroženega obstoja alternativnih študentskih medijev, kjer so predstavniki Radia Študent, Radia MARŠ, časopisa Tribuna in revije Katedra opozorili na negotovost, v kateri so se znašli. Izrazili so željo po stalnih sredstvih, ki bi jih zagotavljala država, vendar je to generalni direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar zavrnil: »Brezpogojne pomoči v tej državi ne dobi nihče več.« Stopar je sicer obljubil, da se obetajo spremembe v postavljanju kriterijev na razpisih. Za zdaj se študentski mediji lahko prijavljajo na razpise ministrstva za kulturo, vendar zaradi pomanjkljivih ali neustreznih kategorizacij in definicij teže zberejo dovolj točk za potrebno financiranje. Ena izmed pobud je zato formalno definiranje alternativnih študentskih medijev, za kar pa zdaj še ni konsenza niti med samimi mediji.
Katere možnosti za te medije sploh obstajajo? Raziskovalka alternativnih medijev Mojca Pajnik med drugim našteva, da bi država lahko spodbujala donatorstvo, v Franciji obstaja sklad skupnostnih medijev. Študentski mediji imajo za sabo veliko populacijsko bazo, ki bi jo lahko mobilizirali, da dvigne svoj glas, ena izmed možnosti je tudi oglaševanje, pri katerem medij oglaševalcem postavi jasna pravila. Mesečnik Tribuna je imel od ponovnega zagona leta 2009 jasno stališče, da oglasov v njem ne bo. »Je pa to ena izmed možnosti, za katero bom rekel, da o njej še nismo razmišljali,« pravi odgovorni urednik Robert Bobnič. Tudi Radio Študent nekaj sredstev črpa od EU. Vendar bi, kot pravi Pajnikova, politika morala prepoznati, da pri alternativnih medijih ne gre za konkurenčnost mainstreamovskim medijem, ampak za vzpostavljanje vsebin na njim lasten način. Čeprav bodo, kot kaže, alternativni mediji morali začeti razmišljati o alternativah za pridobivanje sredstev, Pajnikova poudarja, da je treba vztrajati pri formalnem vidiku financiranja, ki ga zagotavlja država: »V nasprotnem primeru se nenehno iščejo izgovori, zakaj stvari niso mogoče. Za začetek potrebujemo pripravljenost oblasti.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.