Vanja Pirc

7. 4. 2011  |  Mladina 14

Zakleta bajta

Kakšni so bili stroški novega skupnega projekta TV Slovenija in Romana Končarja ter kdo jih je kril?

Srečna družina Erjavec

Srečna družina Erjavec
© RTV

Prejšnjo sredo smo si na nacionalki ogledali film Zakleta bajta, uradno nadaljevanje filma Vlomilci delajo poleti, ki ga je TV Slovenija predvajala lani spomladi. Filma opisujeta peripetije družine Erjavec. Ta se je v prvem delu odpravila na morje, kjer so jo potem okradli, tokrat pa je odšla v hribe, kjer je sin izginil neznano kam. Filma sta nastala po istoimenskih knjigah Ivana Sivca, njun dejanski oče pa je Roman Končar, ki tudi tokrat ni odigral le glavne moške vloge, torej Erjavčevega očeta, temveč je med drugim poskrbel še za režijo in scensko opremo. Končarjevo podjetje Dogodek je že pri nastajanju prvega filma sodelovalo tudi kot koproducent. Na RTV Slovenija so takrat povedali, da je predračun filma znašal 850.039 evrov, pri čemer je Dogodek vanj vložil le približno desetino sredstev, preostanek pa je prispevala RTV Slovenija. Kakšni so bili stroški tokratnega filma in kdo jih je kril, nam ni uspelo izvedeti, saj nacionalka podatkov do zaključka redakcije ni poslala, Končar pa na naša vprašanja, kot je poudaril, ni želel odgovoriti.
Na RTV Slovenija naj bi se Zakleto bajto menda odločili posneti zaradi pozitivnih odzivov na prvi film o družini Erjavec, te dni pa so se pohvalili, da je tudi drugi del pred televizijske sprejemnike pritegnil številne gledalce. Po podatkih AGB Nielsen Media Research naj bi šlo za 37 odstotkov vseh gledalcev, starejših od 10 let, ki so takrat spremljali televizijski program. Pri takšnih meritvah se sicer vedno nehote postavi vprašanje, koliko gledalcev je vsebino spremljalo zato, ker jim je bila všeč, in koliko zaradi radovednosti. K temu so tokrat pripomogli člani spletnih družabnih omrežjih, ki so film komentirali v živo. Eden njihovih ključnih pomislekov se je nanašal na Končarjeve dosedanje filmske projekte (ti so bili v kinu manj uspešni, filma Rabljeva freska in Patriot sta po Kolosejevih podatkih v kino privabila le 3868 oziroma 5937 gledalcev), drugi pa na njegovo dosedanje sodelovanje z nacionalko. Najbolj znan projekt, ki sta ga pred leti snovala skupaj, je bil projekt Prešeren, a je bil, še preden se je začel, deležen očitkov o netransparentnosti.
Ne glede na to so sodobni družinski in še zlasti mladinski filmi trenutno tisti, ki imajo občinstvo, to dokazuje tudi visoka gledanost Hočevarjevega filma Gremo mi po svoje v slovenskih kino-dvoranah. Nacionalka kljub temu še kakšnega takšnega filma letos ne načrtuje, saj se prav zdaj ukvarja s filmom Mirana Zupaniča Zmaga ali kako je Rado Bigec zasukal kolo zgodovine, filmom Metoda Pevca Vaje v objemu, igro Slobodana Maksimovića Stečajna masa, petimi najboljšimi gledališkimi predstavami lanske sezone in v sodelovanju z AGRFT tudi z nekaj kratkimi filmi. Od že posnetih filmskih projektov, pri katerih je sodelovala, pa bo letos poleg Zaklete bajte in Vikenda v Brightonu predvajala še film Britev, v katerem režiser Damijan Šinigoj obravnava čas osamosvojitvene vojne, Božično večerjo režiserja Boštjana Vrhovca in scenarista Mihe Mazzinija ter Najdenčka, ki nastaja po povesti Franca Ksaverja Meška Ciganček.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.