Družbene in betonske pregrade

Varuhinja človekovih pravic na obisku v »romskem getu«

Romski zid v Beltincih

Romski zid v Beltincih
© Marko Pigac

Te dni Romi praznujejo, še posebej prekmurski Romi. Na svetovni dan Romov, 8. aprila, bodo v romskem naselju Kamenci v občini Črenšovci odprli povsem novo romsko kulturno-informacijsko središče. Ob tej priložnosti jih bo obiskal komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Thomas Hammarberg. A za slovenske Rome niti Prekmurje ni nujno obljubljena dežela. Le nekaj kilometrov stran, v bližnjih Beltincih, recimo romsko naselje obdaja več kot dva metra visok betonski zid, ki Rome ločuje od neromske večine.
Znane so pobude lokalnih oblasti v občinah z romskim prebivalstvom, da se okoli romskih naselij v prostorskih načrtih predvidijo zeleni pasovi. Gre za način preprečitve širjenja romskih naselij in hkrati za ustvarjanje nekakšne tamponske cone med romskim in bližnjim neromskim prebivalstvom. Betonski zid je zgolj nadgradnja tega. Takšen zid, ki ločuje romsko naselje Beltinci od neromskih sosedov, je pred leti postavila kar občina na svoje stroške. In sicer zato, ker je s tem bližnji sosed pogojeval prodajo zemlje, ki meji na romsko naselje. Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov, je ob postavitvi zidu dejal: »Pojasnila, da so zeleni pasovi del načrtovalske doktrine in da samo mehčajo linije v prostoru ter da ne bi smeli pomeniti ovir, žal veljajo le za slovenska naselja. Zato sledi vprašanje, kako visoke so družbene meje med Romi in Neromi.«
Zid tam stoji že pet let, in čeprav so pred letom izrazili željo, da se podre, so se tam živeči Romi nanj sčasoma navadili in se z njim sprijaznili. Občino zdaj vodi drug župan, je pa direktor občinske uprave še vedno isti, kot je bil ob gradnji zidu, Venčeslav Smodiš. Ta pojasnjuje, da je bil zid zgrajen v soglasju s tam živečimi Romi, saj je odkup zemlje pomenil korak naprej pri legalizaciji in ureditvi romskega naselja. »Namen zidu je bil preprečiti širjenje naselja na zasebno zemljišče, pa tudi odmetavanja odpadkov. Odkar je bil zgrajen zid, ni več težav z njihovim sosedom, pa tudi Romi zidu ne nasprotujejo,« še pravi Smodiš. Zid je torej rešil težave neromskega mejaša in občine, le Romi od obljubljene ureditve naselja nimajo nič. Na občini sicer zagotavljajo, da so od Romov odkupili večino njihovih zemljišč, v zameno zanje pa naj bi jim uredili komunalno infrastrukturo. Ker pa se zapleta pri odkupu preostalih nekaj parcel, obljubljene legalizacije še ni na obzorju.
Čeprav je bilo pred časom slišati, da se bo komisar Hammarberg med obiskom Prekmurja ustavil tudi pri omenjenem zidu, to v programu njegovega obiska zdaj ni predvideno. Morda pa ga s seboj vzame varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki po uradnem delu romskega praznika odhaja prav tja. Varuhinja bo preverila informacije o ustvarjanju getov po slovensko. Sestala se bo s prebivalci obzidanega romskega naselja, z beltinškim občinskim romskim svetnikom Dušanom Horvatom in županom Beltincev Matejem Gombošijem.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.