14. 4. 2011 | Mladina 15 | Politika
Odločno proti diskriminaciji?
Napoved ustanovitve neodvisne institucije za boj proti diskriminaciji
Minister Lukšič med romskimi otroki
© Borut Krajnc
Vsaka kriza s seboj prinese povečano diskriminacijo najbolj diskriminiranih družbenih skupin in diskriminacijo nekaterih dotlej nediskriminiranih. Manj je človekovih pravic, več je neenakosti, vse to pač stane. Zato je toliko bolj presenetljiva napoved sveta vlade za uresničevanje načela enakega obravnavanja in njegovega predsednika, ministra Igorja Lukšiča, da bo vlada vzpostavila neodvisno ustanovo za zagotavljanje enakih možnosti in boja proti diskriminaciji. Ta bi nadomestila finančno in kadrovsko podhranjeni urad za enake možnosti in še bolj podhranjenega zagovornika načela enakosti.
Tak je bil sklep sveta vlade za uresničevanje enakega obravnavanja, ki ga je njegov predsednik argumentiral z besedami, »da bi država morala več storiti za izpolnjevanje že podpisanih zavez do mednarodne skupnosti z vzpostavitvijo neodvisne institucije za zagotavljanje enakih možnosti in boja proti diskriminaciji. Ugotavljamo namreč, da sedanja institucija zagovornika načela enakosti za področje privatnega sektorja niti po formalnopravni plati niti po vsebinskih rezultatih ni zadovoljiva«. Na to že vse od prevzema funkcije opozarja tudi zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc, ki je pred dnevi prav v intervjuju za Mladino opozoril, da se zavzema predvsem za to, da se njegovo delovno mesto ukine: »Treba je postaviti neodvisno institucijo, ki se bo lahko s problemom diskriminacije učinkovito spopadala.« Dodal je, da je mesto zagovornika prevzel prav zato, da bi lažje opozarjal na nujnost dviga boja proti diskriminaciji na novo raven, z vzpostavitvijo nove, močnejše ustanove.
Potrebo po uspešnejšem spopadanju z diskriminacijami vseh vrst dokazujejo tudi podatki. Poglejmo samo najbolj diskriminirane družbene skupine. V zadnjih letih je v porastu nestrpnost do istospolno usmerjenih. Fizični napadi na aktiviste, recimo Mitjo Blažiča, ki so ga pretepli samo zato, ker je gej. Pa številni napadi z molotovkami na gejevski lokal Cafe Open in ne nazadnje grožnje sodnici, ki je obsodila Blažičeve napadalce. Potem so tu še vedno Romi, ki v nasprotju z vsemi mednarodnimi konvencijami in tudi domačim pravom živijo v človeka nevrednih bivanjskih razmerah. Njihove otroke v šoli spet ločujejo od njihovih neromskih vrstnikov, v nekaterih okoljih se zanje tudi v šoli ni nič spremenilo že več desetletij. Da o prisilni preselitvi družine Strojan, neizpolnjevanju zakonske obveznosti do romskega svetnika in zažigu kombija za prevoz romskih otrok v šolo sploh ne govorimo. Nova diskriminirana družbena skupina pa so tuji delavci, nekakšni novi izbrisani, čeprav tudi izvirni še niso dobili zadoščenja za dve desetletji trajajočo kršitev človekovih pravic.
Kakšen bo rezultat Lukšičeve vneme, bo pokazal čas. Zmanjševanje diskriminacije in zagotavljanje enakosti sta projekta, ki sta lahko učinkovita samo na dolgi rok, čeprav bi diskriminirani lahko oporekali tudi temu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.