14. 4. 2011 | Mladina 15
Klimatski skepticizem za šesti blok
Ko pride prav vsak argument
Ozračju prijazni šoštanjski dim
© Borut Peterlin
Holding Slovenske elektrarne (HSE) se v zadnjem času pri zagovarjanju naložbe v TEŠ 6 oklepa vsake, še tako krhke bilke. Eden od argumentov je po novem tudi dvom o antropogenih podnebnih spremembah. Tako je bil v marčni številki glasila HSE Energija objavljen članek Miša Alkalaja, v katerem med drugim piše, da je »teorija o antropogenem ogrevanju /.../ znanstveno povsem diskreditirana in se ohranja le zaradi medijskega pritiska Medvladne komisije za podnebne spremembe (IPCC), politikov s parcialnimi interesi in že kar religiozne vneme poklicnih okoljevarstvenih organizacij«. Minulo soboto so v Delovi Sobotni prilogi citirali še trditev direktorja TEŠ Simona Tota, češ da je stroka »vedno bolj neenotna glede škodljivosti ali neškodljivosti CO2. Priznati moram, da sem CO2-skeptik.«
So se pri HSE odrekli skrbi za podnebne spremembe? Če gre verjeti letnemu poročilu za leto 2009, potem ne. V njem so med drugim v poglavju o odgovornosti do širše družbe zapisali, da »CO2 predstavlja največji delež emisij toplogrednih plinov, ki v največji meri prispevajo k podnebnim spremembam«. Bi lahko iz tega sklepali, da pri HSE pač zagovarjajo stališče, ki jim v danem trenutku pride prav, ne glede na dejstva?
Po mnenju dr. Luke Omladiča z ljubljanske Filozofske fakultete so pri HSE in TEŠ slovenski prvaki »farbanja na zeleno«, torej predstavljanja v bistvu onesnaževalne dejavnosti kot zelene, eko ali trajnostne. »Z zadnjo potezo, ko so v zagovor TEŠ vpregli t. i. klimatski skepticizem, so prestopili še zadnjo mejo žalitve javne inteligence.« Po njegovem bi nas moralo skrbeti, da ljudem, ki so sposobni oblikovati tako anahronističen in od realnosti odmaknjen pogled na svet, zaupamo upravljanje za državo tako pomembnega sektorja, kot je energetika. »To je približno tako, kot če bi vam javni zavod Živalski vrt Ljubljana ob vstopu razdeljeval brošuro, v kateri bi vas prepričeval, da je evolucija razvrednotena teorija in da vas vabijo k ogledu vrst, ki so srečno preživele vesoljni potop,« primerja Omladič.
V HSE pravijo, da je bila marčna številka njihovega glasila namenjena predstavitvi dejstev o projektu TEŠ 6. »V javnosti so se vseskozi pojavljali članki, prispevki, ki so bili konstrukti ali pa so temeljili na polresnicah. Zaradi tega smo poprosili tudi mag. Miša Alkalaja, da pripravi svoj pogled na investicijo.« Torej so domnevali, da bo Alkalaj povedal resnico, ugotavlja Omladič. »V tem primeru nimajo stika z realnostjo, saj so za 'resnično' mnenje povprašali samoukega klimatskega amaterja, ne pa recimo poklicnega klimatologa iz denimo Slovenskega meteorološkega društva. Če pa so Alkalajevo mnenje želeli objaviti kot le eno, njim naklonjeno polresnico, da bi pač izravnali zadevo, so uporabili najbolj neetično in nesprejemljivo strategijo odnosov z javnostmi, torej zavestno zavajanje.«
V HSE se jim tudi izjava Simona Tota o njegovem dvomu o povezanosti podnebnih sprememb in antropogenih izpustov CO2 ne zdi sporna, saj ne vidijo »nasprotja med deklarirano družbeno in okoljsko odgovorno politiko HSE in izjavo mag. Tota«. Izjava po njihovem bolj opozarja na dvoličnost evropske družbe v celoti. Dvoličen torej ni HSE, dvolična je evropska družba.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.