Marjan Horvat

21. 4. 2011  |  Mladina 16  |  Politika

Ugro-finska regresija Evrope

Na Finskem Pravi Finci, na Madžarskem pa ustava iz 19. stoletja

Za demokratično Evropo je bil pravi šok neverjeten uspeh nacionalistične stranke Pravi Finci (Perussuomalaiset), ki se je na nedeljskih parlamentarnih volitvah prebila na tretje mesto. Stranka je leta 2007 spravila skupaj borih 4,1 odstotka glasov, zdaj pa jo je podprlo 19 odstotkov volivcev. In le za las po moči med parlamentarnimi strankami zgrešila drugo mesto. Pred njo so Socialdemokrati in le z 1,4 odstotka večjim številom glasov konservativna Stranka nacionalne koalicije. Pravi Finci so si v dvestočlanskem parlamentu izborili 39 sedežev in lahko računajo, da jih bo predsednik Stranke nacionalne koalicije, Jyrki Katainen, povabil celo v vlado.
Timo Soini, vodja Pravih Fincev, se ne zavzema le za nacionalno čistejšo Finsko, ampak velja tudi za evroskeptika. Svoje volivce je prepričeval, da se mora Evropska unija vrniti v območje le prostega trgovanja in se odpovedati skupni valuti evru. Soini je namreč prepričan, da »kjer je EU, tam je problem«. Večino analitikov in evropskih voditeljev v tem trenutku najbolj skrbi, kakšno bo stališče novega finskega parlamenta do pomoči Portugalski, saj svežnju ukrepov ne nasprotujejo samo Pravi Finci, tudi Socialni demokrati niso najbolj naklonjeni finančni podpori »zavoženim« državam. Finski NE bi prej ali slej bržkone hudo omajal skupno valuto.
Sicer pa se Soini znotraj Finske, kot vsi drugi populisti, predstavlja kot prijatelj »navadnih ljudi«. Liberalci ga prikazujejo kot ksenofoba in njegovo stranko obtožujejo, da si pridobiva podporo s sovraštvom do priseljencev. Politična skupina Suomen Sisu, ki deluje znotraj stranke Pravi Finci, je na svoji spletni strani celo zapisala, da »se različne etnične skupine ne bi smele mešati«, in poziva finske ženske, naj »raje manj študirajo in več rojevajo otroke«. Soini sicer v predvolilni kampanji priseljencem v državo ni namenjal pozornosti, kajti računajoč na veliko podporo volivcev svoje politike ni hotel izpostavljati kot ksenofobne. Zato je razglašal: »Nismo skrajneži, lahko mirno spite!«
Novi veter pa je zavel tudi v deželi finskih jezikovnih rojakov, na Madžarskem. Madžarski parlament je namreč z 262 glasovi za in 44 proti (socialni demokrati in liberalci so bojkotirali glasovanje) v teh dneh sprejel novo ustavo, ki jo je pripravila vladajoča stranka premiera Viktorja Orbana. Kritiki opozarjajo, da nova ustava diskriminira številne družbene skupine, kajti Madžare kot narod »držita skupaj Bog in krščanstvo«. Vsi drugi so drugorazredni državljani. To velja za ateiste, narodne manjšine, homoseksualce, enostarševske družine itd. Vodja koalicijskih krščanskih demokratov Jan Figel je celo dejal, da manjšinski jeziki nimajo več ustavno zagotovljene zaščite.
Očitno je nova madžarska ustava v nekaterih določbah tako problematična, da je celo generalni sekretar ZN Ban Ki Mun ob svojem obisku v Budimpešti madžarski vladi svetoval, naj se o njej posvetuje. »Vladi priporočam, naj poišče nasvete in priporočila pri drugih, tako znotraj Madžarske kot pri Svetu Evrope in ZN,« je dejal Ban Ki Mun. Viktor Orban, ki s svojo vladno koalicijo obvladuje parlament z več kor dvema tretjinama glasov, je preslišal njegovo opozorilo, pomisleke iz Evropske unije in iz madžarske demokratične javnosti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.