Borut Mekina

21. 4. 2011  |  Mladina 16  |  Politika

In odgovor je: Janez Potočnik.

Ljudski glas, nenaklonjen sedanji vladi, si želi Pahorjevega odstopa, rekonstrukcijo vlade, za novega premiera pa slovenskega EU-komisarja Janeza Potočnika

/media/www/slike.old/mladina/anketajanez_potonik_bkmg_1987.jpg

© Borut Krajnc

Borut Pahor lahko še naprej vztraja in pripelje vlado do konca mandata. Borut Pahor lahko nemudoma odstopi z mesta predsednika vlade. Koalicijski poslanci lahko vlado Boruta Pahorja rekonstruirajo. Lahko odpustijo nekaj ministrov in nato še Pahorja. Na njegovo mesto lahko stopi, recimo, bivši predsedniški kandidat in sedanji minister za razvoj Mitja Gaspari, morda celo ljubljanski župan Zoran Janković? Lahko pa Borut Pahor, oziroma koalicija, vrže puško v koruzo in sprejme klic Desusa ter Janeza Janše ter se odpravi v nov boj na izredne volitve.
Ker je do aktualne koalicijske krize prišlo po nepričakovano visokem porazu vladnega zakona o malem delu na referendumu, s čimer so se potrdile javnomnenjske ankete o nizkem zaupanju v Pahorjevo vlado, smo na Mladini preverili nekatere alternativne scenarije. Rezultat seveda ni posebej ohrabrujoč za Pahorja osebno. A katera od teh, zanj slabih rešitev je za Slovenijo še najboljša? Če bi naredili hierarhijo zgoraj naštetih scenarijev, bi na podlagi rezultata ankete, ki jo je izvedla Ninamedia (19. in 20 aprila na vzorcu 500 vprašanih), morali izbrati tretjo možnost. To je rekonstrukcijo vlade, zamenjavo nekaterih ministrov, vključno s prvim med njimi, Borutom Pahorjem. Takšno možnost podpira ali zelo podpira skupaj 52 odstotkov vprašanih, med njimi so predvsem mladi, srednješolsko izobraženi Štajerci in privrženci pomladnih strank.
Vsi preostali scenariji niso tako priljubljeni, čeprav bi jih ljudje tudi pozdravili. Z izrednimi volitvami se sicer ljudje tudi strinjajo, podpira ali zelo podpira jih namreč skupaj 46 odstotkov vprašanih, nasprotuje ali zelo nasprotuje pa jim skupaj 33 odstotkov vprašanih, a seveda malce manj od celovite vladne rekonstrukcije brez izrednih volitev. Jasno pa je tudi, kaj se v nobenem primeru ne bi smelo zgoditi. Scenariju, po katerem bi ta vlada v sedanji sestavi ostala do konca mandata, »zelo nasprotuje« kar 30 odstotkov vprašanih, nasprotuje pa mu še dodatnih 21, skupaj torej skupaj okrog 51 odstotkov vprašanih.
Če je torej treba zamenjati Pahorja in še nekatere ministre, se na koncu seveda zastavlja vprašanje, s kom. Morda z Ivanom Svetlikom, ministrom za delo in družino, odgovornim za razvpite zakone, ki sedaj padajo na referendumih? Svetlika bi na premierskem položaju zelo rado videlo samo 0,7 odstotka vprašanih, kot zelo neprimernega ali neprimernega za ta položaj pa ga ocenjuje kar 64 odstotkov. Vprašanim smo nato v telefonski anketi omenili še druge. Denimo Patricka Vlačiča, ministra za promet in Pahorjevega namestnika v SD. Žal si ga ljudski glas ne želi, zgolj kakšnih 10 odstotkov bi ga zelo rado ali rado videlo na tem položaju. V resnici tudi Zoran Janković, o katerem tu in tam kdo špekulira, nima toliko političnega kapitala. Vlačič je dobil 10 odstotkov, Jankovića pa si želi ali zelo želi skupaj 20 odstotkov vprašanih.
V približno tej »ligi« je tudi Mitja Gaspari kot Pahorjev minister za razvoj in nekdanji kandidat za predsednika države, ki je leta 2007 v prvem krogu predsedniških volitev dobil skoraj toliko glasov kot sedanji predsednik države Danilo Türk. Kot edina realna opcija v naši anketi tako ostane tisti, ki ga v resnici ni v Sloveniji in ki so si ga v preteklih letih vse stranke želele za svojega: Janez Potočnik, ki je v Evropski komisiji pristojen za okolje. Potočnika si na mestu predsednika vlade zelo želi ali želi kar 50,3 odstotka vprašanih, kot povsem neprimernega ali neprimernega pa ga vidi »le« 24,8 odstotka vprašanih. Potočniku so najbolj naklonjene ženske, starejši, poklicno izobraženi, Primorci in seveda privrženci LDS, SLS in Zares, ki očitno v njem vidijo Pahorjevega naslednika.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.