Vinska arhitektura

Izbor oblikovno najboljših vinarn v Sloveniji

Brič, 2005 Arhitektura: Boris Podrecca in Marko Lavrenčič Vinarstvo: Brič

Brič, 2005 Arhitektura: Boris Podrecca in Marko Lavrenčič Vinarstvo: Brič
© Miran Kambič

Vinska arhitektura je svojevrsten fenomen v arhitekturi. Je trend, ki se je začel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in se uspešno nadaljuje ter tako privablja številne navdušence, ki imajo radi dobro in lepo. Vinska arhitektura je spremenila delovanje in povečala prepoznavnost marsikaterega vinarja. O sodobni vinski arhitekturi so napisani številne knjige in turistični vodniki. Zgodovina vinske arhitekture sega na prehod iz 18. v 19. stoletje, ko so se v enem najbolj cenjenih svetovnih vinorodnih okolišev, Bordeauxu, začeli pojavljati prvi objekti, namenjeni izključno pridelavi vina. Do tedaj je pridelava vina potekala v temačnih, hladnih prostorih, pogosto umeščenih pod zemljo, da so bile tako zagotovljene čim bolj optimalne razmere za predelavo grozdja. Vinske kleti so bile večinoma pomožna poslopja podeželskih graščin in se niso uveljavile kot samostojni objekti. Beseda »chateau« je v aristokratskih krogih povezovala vino in razkošno arhitekturo, danes pa vedno več proizvajalcev vina posega po novih pristopih. Proizvodnjo vina so dopolnili z različnimi aktivnostmi, od arhitekture do turizma in privabljanja ljudi v samo središče pridelave in občudovanja dramatičnosti vinorodnih pokrajin. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v Kaliforniji, v vinorodni pokrajini Napa Valley, zgrajenih več kot trideset zanimivih postmodernističnih vinskih kompleksov, ki so jih načrtovali priznani arhitekti. Trend se je od tam širil po svetu: v Novo Zelandijo, Avstralijo, Čile, Argentino, Španijo, Italijo, Nemčijo, Avstrijo. Sodobni arhitekti so začeli preobražati vinarje, povezovali so tradicijo in inovativnost, kmetijstvo in tehnologijo, produktivnost in gostoljubnost. Frank Gehry, Zaha Hadid, Renzo Piano, Steven Holl, Herzog & de Meuron, Santiago Calatrava, Rafael Moneo, Glenn Murcutt, Richard Rogers in Norman Foster sodijo med najbolj priznane in vplivne arhitekte našega časa in vsakdo od njih ima v svojem opusu tudi že objekte sodobne vinske arhitekture.
V slovenskem prostoru se vinska arhitektura prebuja počasi. A vendar imamo nekaj objektov, ki ponudijo resnično posebno arhitekturno doživetje, dopolnjeno z vinsko, kulinarično in turistično ponudbo. Prva vinarna, zgrajena z arhitekturno ambicijo, je bila vinarna Brič v Slovenski Istri. Ta je tudi druge vinarje spodbudila, da so začeli vabiti arhitekte v svojo zgodbo o uspehu.

Brič
Brič, 2005
Arhitektura: Boris Podrecca in Marko Lavrenčič
Vinarstvo: Brič


Posestvo Brič leži v Slovenski Istri ob meji med Slovenijo in Hrvaško na vzpetini med obsežnimi vinogradi in oljčnimi nasadi. Krajinska posebnost tega območja so stari nasadi cipres, ki ščitijo pred močnimi vetrovi. Prepoznavna zadržana arhitektura, ki se prilagaja razgibanemu terenu, črpa navdih v primarnem zidu istrske tradicije. Večina objektov je grajena v armiranobetonski konstrukciji in obložena s kamnitim suhozidom, ki je bil pridobljen v okolici. Do posestva namreč ni vodila cesta in materiala ni bilo mogoče dovažati na gradbišče. Trajnostno ravnanje pa je tudi v duhu vinarne, saj se je njen lastnik odločil, da bo vino predeloval po najstrožjih ekoloških merilih za proizvodnjo. Monotonost kamnite obloge enakomerno prekinjajo betonski venci, ki kamnite pasove uravnotežijo in veliki prazni površini dodajo ritem. Na posestvu so objekti namenjeni predelavi vina, prodaji, degustaciji, gostinstvu in rezidenci lastnikov. Objekt za predelavo vina se ponaša z najsodobnejšo tehnologijo, ki pa se ne skriva za stenami, ampak se pokaže s stekleno-jekleno fasado kot izložbenim oknom. Rezidenca je prostorsko ločena od ostalih objektov in je najmarkantnejša v prostoru, s stolpom, oblečenim v velike lesene plošče iz orehovega furnirja. Menjava materiala ločuje funkcije na subtilen način, prehod javnega v zasebno pa prevzame vzdolžna pergola na betonskih stebrih.

----------------------------------------------------------

Santomas
Šmarje pri Kopru, 2008
Arhitektura: Marko Lavrenčič
Vinarstvo: Santomas

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.