12. 5. 2011 | Mladina 18 | Svet
Na vzhodu nič novega
24 ur pred ubojem Osame bin Ladna talibani začeli spomladansko ofenzivo
Eno od ključnih vprašanj, ki te dni krožijo po svetu, je, kaj smrt Osame bin Ladna pomeni za Al Kaido in za boj proti terorizmu nasploh. Nič pravzaprav. Bin Laden je bil zgolj personifikacija Al Kaide, kot jo razume Zahod - torej kot nekakšno strukturirano teroristično organizacijo. Dejstvo pa je, da Al Kaida kot takšna od leta 2001 sploh ne obstaja več. Njena mreža mrež po svetu je bila v zadnjem desetletju zdesetkana, enako velja za njene glavne operativce, uničena pa so bila tudi vsa njena oporišča v Afganistanu. Kot v knjigi Al Kaida: Metanje sence terorja opozarja britanski novinar Jason Burke, je od nekdanje Al Kaide do danes ostala samo še ideologija »boja proti brezbožnemu zavojevalskemu Zahodu in marionetnim režimom v muslimanskem svetu«. Ta ideologija pa ne more umreti skupaj z bin Ladnom.
Kar zadeva njega, je umrl kot mučenik in bo tako še naprej pomenil navdih vedno novim islamskim teroristom, svoje glavno delo pa je opravil že pred desetimi leti, ko je po lastnih besedah s terorističnim napadom na New York in Washington Američane zvabil v tako imenovano afganistansko past. Pred leti je v enem izmed svojih videonagovorov dejal: »Bili smo potrpežljivi v vojni proti Sovjetom, povzročili smo bankrot njihovega gospodarstva in postali so zgodovina. Z vami bomo napravili isto.« Končni cilj je seveda ta, da se Američani, poraženi in zlomljeni, v celoti umaknejo iz muslimanskega sveta. Mimogrede, ameriški kongres je do zdaj namenil že več kot 445 milijard dolarjev za vojno v Afganistanu; v tem znesku so zajeta vojaška in civilna prizadevanja za zmago nad talibani, za oboja pa velja, da vsa ta leta niso obrodila tako rekoč nikakršnih sadov. Varnostne in humanitarne razmere v državi so iz leta v leto slabše.
Afganistanska vojna tako ostaja bin Ladnova največja zapuščina. Dan pred njegovim ubojem so talibanski uporniki oznanili, da so začeli spomladansko ofenzivo, ki so ji nadeli ime Badar. Badar je ravnina v Savdski Arabiji blizu Medine, kjer je leta 624 potekala bitka med privrženci preroka Mohameda in njegovimi nasprotniki. V muslimansko zgodovino se je vpisala kot odločilna bitka najzgodnejših muslimanov proti nevernikom, v kateri so zmago slavili prvi. Nobeno naključje ni, da so si talibani zdaj izbrali prav to simbolno ime, saj nadzorujejo večji del Afganistana in že večkrat so javno poudarili, da se bliža njihova zmaga. Civiliste so pozvali, naj se zaradi lastne varnosti odslej izogibajo javnim zborovanjem, okolici vojaških oporišč, vladnim poslopjem in konvojem afganistanske vojske ter koalicijskih sil. Združeni narodi so zato že napovedali premestitve svojega osebja iz več delov države, potem ko so prejeli »verodostojne informacije o bližajočem se povečanju stopnje nasilja v številnih delih Afganistana«.
Za vse načrte koalicijskih sil o prepustitvi vojaškega poveljstva vladni vojski, na katerih je temeljila tudi Obamova napoved o skorajšnjem postopnem umiku ameriških vojakov, se je medtem izkazalo, da so na povsem trhlih nogah, če ne celo iluzorni. Pred kratkim sta že kronično nezaupanje do afganistanskih varnostnih sil zelo povečala še dva incidenta. V enem je afganistanski pilot v streljanju ubil osem ameriških vojakov v Kabulu; to ni bilo prvič, da se je pripetilo kaj takšnega in nasploh se veliko govori o infiltraciji talibanov v vladne enote. Drugi, bolj skrb zbujajoč incident se je zgodil v Kandaharju, kjer je talibanom uspelo skopati predor do zapora in iz njega rešiti 487 soborcev. Zapor so »varovali« afganistanski vojaki.
Čeprav so ti pogosto tarča bolj ali manj upravičenih kritik, je tudi res, da koalicijskim oziroma ameriškim silam obljubam navkljub ni uspelo zagotoviti potrebne stabilnosti za prenos vojaškega poveljstva na Afganistance. Lanski ofenzivi v južnih provincah Helmand in Kandahar sta bili sprva hvaljeni kot velika dosežka v boju proti talibanom, nedavno pa so iz Bele hiše priznali, da so doseženi uspehi »krhki in netrajni«. Za začetek tujim vojakom ni uspelo osvojiti »src in uma« lokalnih prebivalcev. Mednarodni inštitut International council on security and development (ICOS) v Afganistanu že več let med drugim opravlja raziskave javnega mnenja tudi na nekaterih najzakotnejših območjih. V poročilu s konca lanskega leta je objavil precej porazne ugotovitve: samo 31 odstotkov Afganistancev z juga države meni, da Nato varuje civiliste, dve tretjini pa sta prepričani, da tuji vojaki ubijejo več nedolžnih ljudi kot talibani, čeprav to ni res.
Predsednik Hamid Karzaj je talibane na drugi dan ofenzive pozval, naj odložijo orožje, ker je bin Laden tako ali tako mrtev. Koga je s to izjavo sploh nagovarjal? Al Kaida oziroma bin Laden sta bila vedno priročen, čeprav skrajno pavšalen odgovor na to, kaj se v Afganistanu dogaja in zakaj se dogaja, kar se. Ko je Obama lani v to državo poslal dodatnih 30 tisoč vojakov, je govoril o nujnosti izkoreninjenja tamkajšnje Al Kaide, potem pa so ga kaj kmalu v zadrego spravili ameriški tajni agenti, ko so razkrili, da je v Afganistanu le še okrog 100 njenih pripadnikov. A ne glede na to, Al Kaido so vedno povezovali z afganistanskimi uporniki. Vendar gre za namišljeno povezavo. ICOS je v isti raziskavi ugotovil: »Več kot 90 odstotkov ljudi na jugu ni seznanjenih z dogodki 11. septembra, ki so Nato pripeljali v Afganistan, in 40 odstotkov jih verjame, da so tujci tam zato, da uničijo njihovo državo, okupirajo Afganistan oziroma uničijo islam. Skrb zbujajočih 72 odstotkov jih meni, da tujci niso spoštljivi do njihove vere in tradicije.« To je matrica afganistanske pasti, o kateri je govoril bin Laden.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.