12. 5. 2011 | Mladina 19 | Politika
Referendum kot “raziskava javnega mnenja”?
Še ena ovira za ureditev dvojezičnih topografskih napisov
© Denis Sarkić
Koroškim svobodnjakom (FPK) je uspelo izsiliti referendum o dvojezičnih krajevnih napisih. Med 6. in 10. junijem 444.000 Korošcem in Korošicam sicer ne bo treba na volišča, ampak se bodo lahko po pošti izrekli o vprašanju: »Ali se strinjate z rezultatom pogajanj in doseženim sporazumom?«
Sporazum o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na Koroškem so konec aprila v Celovcu sprejeli predstavniki avstrijske zvezne vlade, koroške vlade in treh organizacij koroških Slovencev. Z njim bi Koroška dobila še dodatnih 71 dvojezičnih topografskih napisov, dogovor pa vključuje tudi nekatere druge ukrepe za varstvo slovenske manjšine. Sporazum, ki določa dvojezične krajevne napise v krajih z najmanj 17,5-odstotnim deležem prebivalstva slovenske narodnosti, vsebuje minimalne zahteve koroških Slovencev, vendar so ga podpisale vse tri organizacije, čeprav so vse imele tudi pomisleke. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Šturm vendarle upa, da bo ostala slovenščina uradni jezik v občinah Dobrla vas in Škocjan, saj skladno »z evropskimi standardi ne sme priti do poslabšanja in zmanjševanja že uveljavljenih manjšinskih pravic«. Kljub temu pa bo ZSO uradno privolila v sporazum šele, ko bo na mizi zakonski osnutek. V Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), ki ga vodi Valentin Inzko, pa pravijo, da bodo nadaljevali boj za večje število dvojezičnih krajevnih napisov, čeprav so sporazum podpisali. Zahtevajo namreč 175 dvojezičnih krajevnih napisov na podlagi klavzule o 10-odstotnem številu prebivalcev slovenske narodnosti v kraju. To klavzulo je namreč postavilo avstrijsko ustavno sodišče leta 2001.
Toda lahko se zgodi, da bo sporazum o uveljavitvi vsaj minimalnih zahtev koroških Slovencev navkljub vsem tem podpisom padel v vodo. Motnjo lahko prinese referendum Svobodnjakov. Po besedah deželnega glavarja Gerharda Dörflerja iz FPK sicer menda hočejo le povprašati prebivalstvo za mnenje o sporazumu. Državljansko povpraševanje pa vidi »kot pozitivno raziskavo mnenja, podpora bo jasna«.
Seveda pričakuje podporo skrajno nacionalističnim stališčem svoje stranke, ne pa slovenski narodni skupnosti. Zanj pa nima podpore ne v koalicijski Ljudski stranki (ÖVP) in ne pri socialdemokratih (SPÖ), vendar ima FPK v vladi štiri izmed sedmih sedežev in si lahko privošči »ljudsko povpraševanje«. Vodja SPÖ na avstrijskem Koroškem Peter Kaiser je referendum po pošti označil za »pravni nič«, kajti zanj ni pravne podlage. Za vodjo koroške ljudske stranke Josefa Martinza pa je »povpraševanje nekaj odvečnega, ker je rešitev na mizi«. Tudi nekdanji predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Karl Korinek je odklonilnega mnenja zaradi vsebinskih razlogov, pa tudi, ker zakonodaja ne omogoča »poštnega« referenduma.
Svojevrstno povpraševanje o dvojezičnih napisih torej bo, čeprav je bil tudi Marjan Šturm prepričan, da ga »deželna volilna komisija ne bo dopustila.« Toda na Koroškem je, vsaj kar zadeva manjšino, mogoče vse.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.