12. 5. 2011 | Mladina 19
Rasistične kvote
Razprave kot v času Hitlerjevega tretjega rajha
Francoska vlada je objavila izsledke raziskave, s katero je želela ugotoviti, ali je nekdanji reprezentant, danes pa selektor francoske nogometne reprezentance Laurent Blanc hotel z uvedbo posebnega ukrepa omejiti število afriških in arabskih igralcev v reprezentanci. Ministrica za šport Chantal Jouanno je v torek sporočila, da Blanc ni oče spornega predloga, saj »ni prav nobenega dokaza, da naj bi bil Blanc predlagal diskriminacijski ukrep«. Kot dokaz je navedla, da takšna pravila niso bila sprejeta.
O rasizmu v francoski nogometni zvezi je poročal vplivni spletni raziskovalni portal Mediapart. Zapisal je, da so funkcionarji nogometne zveze na tajnem sestanku novembra lani razpravljali, kako v nogometnih klubih zmanjšati število mladih nogometašev afriškega in arabskega rodu. Rasistična selekcija naj bi potekala že pri naboru fantov do 13 let, v mladi francoski reprezentanci pa naj bi bilo nebelih nogometašev le 30 odstotkov. Iz zapisnika, ki ga je objavil Mediapart, je razvidno, da je bil pobudnik kvot Laurent Blanc, ki je na sestanku modroval tudi o tem, kako naj bi nogometaši zastopali »francosko kulturo in francosko zgodovino«. Že februarja lani, kmalu po imenovanju za selektorja, je javno govoril o »nujnosti, da bi dali v igri prednost inteligenci namesto atletskim sposobnosti«, kar so mnogi razumeli kot rasistično trditev. Mediapart navaja še njegovo izjavo o svetovnih prvakih Špancih: »Španci nimajo tega problema. Nimajo črncev.«
Dovolj jasne izjave, četudi Blanc trdi, da so bile iztrgane iz konteksta. V bran mu je stopil legendarni nogometaš Zinnedine Zidane, sicer alžirskega rodu, s trditvijo za časnik L'Equipe, da Blanc ni rasist, toda druga francoska nogometna zvezda, Lilian Thuran, rojen v Guadeloupu, je zaskrbljen zaradi izjav svojega nekdanjega soigralca. Za televizijo TF1 je dejal, da bi »obtožbe o rasni diskriminaciji lahko bile resnične. Če držijo, so zelo resne.«
Po besedah Guillauma Aimeja, izvršnega direktorja organizacije SOS Racisme, je ta francoska organizacija, ki se bori proti rasizmu, v zadnjih letih opozorila na več primerov rasizma v francoskem nogometu. »V zvezi z enim še tečejo postopki, saj so igranje v nogometnih klubih onemogočili otrokom, katerih starši ne morejo dokazati, da več kot pet let legalno živijo v državi ...«
Razprava o rasnih kvotah pri vzgoji mladih nogometašev je dodobra pretresla francosko družbo, saj gre za občutljivo temo odnosa do priseljencev, ki živijo v vzporednih družbah in so, zaradi neustrezne politike države, slabo integrirani. Finančna in gospodarska kriza je razmere še zaostrila. Tudi ankete javnega mnenja leto dni pred predsedniškimi volitvami kažejo na vse večjo podporo skrajno desničarski Nacionalni fronti, znani po grdem odnosu do priseljencev.
Razmere v nogometu so po Aimejevih besedah samo odraz razpoloženja v celotni francoski družbi. Očitno se le še redko kdo spominja, da je bila leta 1998, ko je Francija osvojila naslov svetovnega prvaka, njena nogometna reprezentanca, »Black, Blanc, Beur« (črnci, belci in Arabci), simbol moči večrasne in multikulturne zastopanosti. Kdor je bil dober, je igral. Danes so očitno drugi časi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.