12. 5. 2011 | Mladina 19
Milostna davkarija
S programsko opremo nad poklicne bolezni
Zdrav delovni prostor po zamisli dr. Brejca
© Arhiv Mladine
Da je davkarija lahko tudi milostna, dokazuje primer avstralske davčne uprave, ki je nedavno objavila javni razpis za programsko opremo, ki bo javnim uslužbencem omogočila varnejše delo z računalnikom. Zamisel se je porodila potem, ko so na davčni upravi z grozo ugotovili, da je premija za zavarovanje njihovih zaposlenih lani zrasla s 26,1 na 30,8 milijona dolarjev. Zaradi tega so napovedali sprejetje ukrepov za zmanjšanje poškodb pri delu. Preiskali so odškodninske zahtevke za lani in ugotovili, da jih je tretjina povezana s poškodbami mišic in skeleta, nastalimi zaradi dela z računalnikom. Tipičen primer so poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov. Gre za poškodbe mišično-skeletnega sistema in živčevja, ki jih lahko povzročijo ponavljajoče se naloge, hudi napori, vibracije, pritisk telesa in okončin proti trdnim površinam ter dolgotrajni in nepravilni položaji telesa in okončin. Pri čezmernih uporabnikih računalnika so še posebej pogoste bolečine v rami. Statistika kaže, da so poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov najpogostejše z delom povezane zdravstvene težave. Četrtina evropskih delavcev se pritožuje nad bolečinami v hrbtu, 23 odstotkov pa nad bolečinami v mišicah; kar 62 odstotkov delavcev v EU je četrtino delovnega časa ali več izpostavljenih ponavljajočim se gibom dlani ali rok, 46 odstotkov bolečim ali utrujajočim položajem, 35 odstotkov pa premeščanju ali premikanju težnih bremen. Zato je zelo pomembno, da se delavcem zagotovi zdravo, ergonomsko okolje. Nova programska oprema, ki jo prek razpisa kupuje avstralska davčna uprava, bo morala slediti pritiskom na tipke tipkovnice in gibanju miškinega kazalca, v rednih presledkih pa bo morala uporabnika obvestiti, da je čas za odmor. Te podatke bodo nato prejeli nadzorniki, ki bodo spremljali napredek zaposlenih, napredek skupin zaposlenih, upoštevanje priporočil za odmore, specifično aktivnost tipkovnice in splošne vzorce rabe za identifikacijo najbolj ogroženih delavcev.
Zanimalo nas je, ali o takšnih ukrepih razmišljajo tudi na naši davčni upravi in na ministrstvu za javno upravo, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Nas je pa predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana doc. dr. Metoda Dodič Fikfak postavila na realna tla: »V Sloveniji so poklicne bolezni le na papirju, doslej jih zaradi načina, kako jih (ne)odkrivamo, ni bilo mogoče odkriti. Drugi velik problem je, da so tako razširjene, da se tudi strokovnjakom zdijo 'nekaj normalnega', in tretji, da ljudje sploh ne vedo, da so nastale pri delu oziroma da imajo pravico do zdravega, ergonomskega okolja. Vem za primer pravnika z eno od takih bolezni, ki na sodišču bije hud boj, saj mu nihče ne verjame, da gre za poškodbo pri delu.« Na inštitutu zadnjih nekaj let intenzivno izobražujejo svetovalce za promocijo zdravja, eden od modulov pa je tudi ergonomsko urejeno delovno mesto.
Dober poznavalec tega področja je, ne boste verjeli, dr. Miha Brejc, vidnejši član opozicijske SDS. Leta 1985 je na kranjski Visoki šoli za organizacijo dela doktoriral na temo Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja. Za potrebe disertacije je izdelal celo skico ergonomsko urejenega delovnega mesta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.