12. 5. 2011 | Mladina 19
Pa se zaposlite v tujini
Minister Svetlik se ne boji množičnega odhajanja delavstva na tuje
Gneča pred vhodom v čezmejni zaposlitveni sejem v Mariboru
© Marko Vanovšek
Od 1. maja, ko sta trg delovne sile odprli tudi Nemčija in Avstrija, se lahko slovenski delavci brez delovnih dovoljenj zaposlijo v katerikoli državi članici EU in v Švici. Za Slovence je kajpak najzanimivejša soseda Avstrija, kjer primanjkuje predvsem delavcev v kovinarstvu in gradbeništvu, precejšnje povpraševanje pa je tudi po negovalkah in medicinskih sestrah. Za zdaj dela v Avstriji okrog 6000 slovenskih državljanov z delovnimi dovoljenji in 2000 z napotnicami. Korošci se nadejajo, da se bodo po novem še lažje zaposlovali v Avstriji. Že zdaj jih tam dela približno tisoč, z odprtjem »delovne meje« pa naj bi jih k sosedom na delo odšlo še 200. Ne le zaradi mamljive plače v primerjavi s slovensko, ampak zlasti zato, ker dela pri nas ne dobijo. Sicer pa je bila povprečna plača v Sloveniji januarja 1496 evrov bruto, na Koroškem 1357 evrov bruto ali 897 evrov neto, v Avstriji pa zaslužijo v povprečju 2000 evrov bruto.
Zagotovo bodo tudi slovenske delavce v Avstrijo privabile višje plače in boljše delovne razmere. Delodajalec jim tako kot v Sloveniji plačuje prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, poleg tega ima delavec v Avstriji pravico do izplačila 14 plač, do letnega dopusta, nadomestila za bolniško odsotnost ... »Zato bi se morali slovenski delodajalci že zdaj zelo potruditi, da zadržijo takšen kader, saj je vse bolj jasno, da bo v prihodnosti na evropskem trgu dela potekal boj za čim kakovostnejši kader in ne za čim nižjo ceno dela,« so opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
In kako se obnašajo slovenski delodajalci? Očitno ne razumejo, kaj prinaša odprt trg dela, saj nenehno ponavljajo mantro, da so slovenski delavci predragi, zato bi jim radi ukinili plačilo časa za malico med delom, skrajšali plačevanje bolniške odsotnosti, odpravili plačilo prevoza na delo ... V Združenju delodajalcev najraje na primeru razmeroma visoke plače dokazujejo, kako visoki so stroški dela pri nas. »Pri izplačani neto plači v višini 3000 evrov je skupni mesečni strošek plače delodajalca v Sloveniji 6707 evrov in je za 3,6 odstotka višji kot v Avstriji, za 19,9 odstotka višji kot v Franciji in za štiri odstotke višji kot v Nemčiji,« so zapisali konec leta 2009. Izračun je kajpak povsem drugačen pri nižjih plačah, kakršne dobiva ogromna večina zaposlenih, in če upoštevamo vse podatke, je prispevna stopnja delodajalcev iz plač v Sloveniji med najnižjimi v EU.
No, Avstrija je torej za naše delavce mamljiva. Toda Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, se ne vznemirja. V torek je na novinarski konferenci Expax vpričo avstrijskega kolega Rudolfa Hundstorferja napovedal, da Slovenci ne bodo množično odhajali delat na tuje zaradi »tradicionalno nizke mobilnosti delavcev, zlasti ko gre za trajnejše oblike migracij, pa tudi visokih pričakovanj slovenskih delavcev, ki iščejo predvsem svoji izobrazbi primerno zaposlitev«. Če bi pogledal malce v zgodovino odhajanja slovenskega delavstva in izobražencev v tujino, česa takšnega ne bi trdil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.