Erik Valenčič

19. 5. 2011  |  Mladina 20  |  Politika

(Geo)politika dvojnih meril

Zakaj je Nato posredoval v Libiji, ne pa tudi v Siriji?

Luis Moreno-Ocampo, glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), je na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Haagu oznanil, da je od ICC-ja zahteval izdajo zapornih nalogov za libijskega voditelja Moamerja Gadafija, njegovega sina Saifa Al Islama ter vodjo obveščevalne službe Abdulaha Al Senusija. Če bo v prihodnosti prišlo do izročitve trojice sodišču, bosta prva dva odgovarjala zaradi zločinov proti človeštvu, Al Senusi pa zaradi krvavega zatrtja protestov v februarju. Kot je pojasnil Moreno-Ocampo, zahteva tožilcev sloni na 1200 dokumentih in 50 intervjujih z »insajderskimi« in drugimi pričami, ki potrjujejo znano domnevo, da je Gadafi »osebno zaukazal napade zoper neoborožene civiliste. Njegove sile so obračunavale z njimi v njihovih domovih in na javnih mestih, streljale na protestnike s pravimi naboji, uporabile tudi težko orožje proti udeležencem pogrebov ter nastavljale ostrostrelce, ki so streljali na ljudi, ko so ti zapuščali mošeje«. Al Islam in Al Senusi sta bila izvrševalca teh ukazov. Zaradi nadaljnjega dogajanja v Libiji lahko pričakujemo, da bodo obtožnice ICC-ja »prejeli« še drugi predstavniki libijskega režima. Nadaljuje se tudi Natovo bombardiranje Libije in zdi se, da zavezništvu počasi že zmanjkuje tarč, saj so njegova letala okoli 12 ur po Ocampovi tiskovni konferenci bombardirala že kar stavbo protikorupcijske agencije v Tripolisu.
Zakaj je torej Gadafijev režim pod takšnim udarom mednarodne skupnosti, režim Baširja Asada v Siriji pa pač ne? Za oba se zdi, kot da tekmujeta med seboj, kateri bo pobil več prebivalcev svoje države. Število ubitih v Siriji se za zdaj giblje okrog 700, iz prvega tamkaj obleganega mesta Dera pa poročajo tudi o odkritju množičnega grobišča,
v katerem naj bi našli 13 trupel civilistov, med njimi naj bi bili tudi otroci. Sirska vojska medtem s tanki oblega še druga »uporniška« mesta in pobija ljudi vsepovprek, športni stadioni pa se po potrebi spreminjajo v množične zapore. ICC je sicer že konec aprila mednarodno skupnost obvestil, da Asada zelo verjetno čaka obtožnica zaradi storjenih zločinov, vendar kot ugotavljajo človekoljubne organizacije in drugi kritiki, zahodni voditelji ne kažejo toliko zanimanja za dogajanje v Siriji kot v Libiji. Tudi Nato ni posredoval, da bi zaščitil civiliste.
Razloga za to sta predvsem dva. Poznavalec razmer v muslimanskem svetu dr. Primož Šterbenc opozarja da »če primerjamo libijsko ter sirsko dogajanje, vidimo, da je ta situacija za zahodni svet ambivalentna. Po eni strani Sirija nima nafte tako kot Libija oziroma Cirenaika, kjer se je upor proti Gadafiju tudi začel, zaradi česar je v očeh zahoda manj pomembna«. Po drugi strani pa ima Sirija vendarle znatno geostrateško vlogo v svoji regiji, še opozarja Šterbenc. Ker ji vlada šiitska alavitska manjšina, je država naravna zaveznica Irana, ki bi se zagotovo precej vznemiril, če bi Sirijo napadli od zunaj. V to enačbo z nepredvidljivim rezultatom je treba všteti tudi libanonski Hezbolah, za katerega je Sirija varno zaledje in bi se ob rušenju Asada hitro odzval.
Sirski civilisti so ujetniki te prepletene stvarnosti. Njihova življenja ne odtehtajo tveganja, ki bi ga prineslo Natovo posredovanje. Ko bi vsaj imeli nafto. Potem bi morebiti imeli še kaj možnosti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.