Marjan Horvat

19. 5. 2011  |  Mladina 20

Svet modrecev

Kaj hoče Žerjav s pobudo za ustanovitev Sveta za Slovenijo 2020

Predsednik SLS Radovan Žerjav je predlagal ustanovitev nadstrankarskega telesa, »skupine modrih«, uradno Sveta za Slovenijo 2020, ki naj bi pomagal državo in družbo popeljati iz krize. Nanizal je tudi nekaj imen »modrecev«. Prvega predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana, nekdanjega predsednika Skupščine RS Franceta Bučarja, ustavnega pravnika Mira Cerarja, književnika Borisa Pahorja, predsednika SAZU Jožeta Trontlja in Dušana Pluta, ekologa, geografa in nekdanjega politika. Po Žerjavu bi morali v tem svetu sedeti ljudje »z visokim ugledom in moralno avtoriteto«, konservativnih in liberalnih pogledov, desni in levi, kajti »pomembno bi bilo le, da so ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic pripravljeni dejavno delovati za ohranitev temeljev slovenske identitete, državotvornosti in za razvoj gospodarsko uspešne ter socialno pravične družbe«.
Postavimo Žerjavovo pobudo v kontekst podobnih predlogov, ki smo jim bili priča v zadnjih desetih letih, še posebej po vstopu v EU, ko se je država nekako znašla brez vizije, kako naprej. Četudi je že Milan Kučan namenjal veliko pozornosti vprašanjem nove razvojne paradigme, je resne pogovore na to temo pričel dr. Janez Drnovšek, ki je leta 2003 s Pogovori o prihodnosti Slovenije skušal utirati pot novim razmislekom o razvoju. Sedanji predsednik dr. Danilo Türk to prakso nadaljuje, čeprav je vsebino pogovorov zastavil ožje, saj so v ospredju vprašanja domoljubja in državljanske vzgoje ter krepitev državljanske participacije.
Leta 2006 je Janševa SDS prišla na dan s predlogom o Partnerstvu za razvoj, ki pa se zaradi medstrankarskih zdrah in majorizacije SDS ni obnesel. Borut Pahor se ni niti lotil takšnih »podvigov«, kaj malo pa se je oziral tudi na pobude in premisleke o razvoju, ki so prihajali iz civilnodružbene sfere.
Kaj pravzaprav hoče ljudski Žerjav? Če hoče razpirati področja demokracije vsaj na ravni posvetovanja z »modreci«, je njegova pobuda po mnenju dr. Vlada Miheljaka v Dnevniku »predmoderna, preddružbena« in po svojih učinkih »predpolitična«, saj »počiva na populistični predpostavki primata esencialne modrosti nad kompetenco, apriornega ugleda nad zastopstvom«. In na srečo tudi ni uresničljiva, saj se Slovenija ne more poenotiti o ničemer (kar ni nujno slabo), kaj šele o tem, kdo bi bili zaupanja vredni modreci, dodaja Miheljak.
Žerjav sicer ne razloži, kako bi »svet modrecev« (menda ne po načelih delovanja indijanskih starešin) deloval in kaj pričakuje od ljudi, ki glede na njegov seznam verjetno leta 2020 ne bodo med aktivnimi, povrhu pa so doslej, neposredno ali posredno, oblikovali sistem, ki se je zdaj znašel v težavah. In ki, če pazljivo spremljamo njihove nastope, sicer dobro razčlenjujejo aktualne družbene zagate, kaj več od tega pa ne zmorejo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.