26. 5. 2011 | Mladina 21
Kako lep je slovenski Trst
Prvi vodnik po mestu iz slovenske perspektive
© Arhiv Mladine
»Vsaka stavba v Trstu nosi tudi pečat Slovencev. Le včasih je treba odstraniti nekaj slojev zgodovine,« mi je pred meseci na poti od Kulturnega doma do Trga enotnosti razlagal tržaški zgodovinar in učitelj Samo Pahor.
No, zdaj je na voljo vodnik, ki nam pričara nekdanji in današnji utrip Trsta. Na 150 straneh in v sinji barvi sta ga pripravili turistična vodnica Erika Bezin in novinarka Poljanka Dolhar, za uredniško delo pa sta poskrbela Martina Kofol in Mitja Tretjak. Na voljo je v treh jezikovnih različicah, slovenski, italijanski in angleški, izdalo pa ga je Založništvo tržaškega tiska. »To ni tehnična publikacija za turiste, ampak vodilo za prijatelje,« je na predstavitvi vodnika v tržaškem Narodnem domu dejal predstavnik založbe Ace Mermolja. Dolharjeva pa je dodala: »Vodnik se je, kar se mene tiče, rodil iz ljubezni do Trsta in ljudi, ki v njem živijo.« Tistim, ki ga vzamejo v roke in se z njim sprehodijo po mestu, približa svet tržaških Slovencev, razkriva nevidne sledi, ki so jih v mestu pustili naši predniki, ter jih popelje v kraje, kjer se Slovenci še danes zbirajo. »Vodnik ponuja doslej nepoznan itinerarij po sledeh Slovencev, žive komponente mestne realnosti, ki oblikuje to našo večjezično stvarnost,« piše v njem.
Že v uvodu avtorici nanizata »Deset tržaških doživetij«. Med njimi denimo »sprehod po Velikem trgu in Pomolu Audace«, »stikanje po starinarnah v judovskem getu«, »obisk Rižarne«, »večer v enem tržaških gledališč«, »druženje v kraški osmici« itd.
V razdelku o umetniških podobah Trsta so navedeni slovenski umetniki na Tržaškem in njihova dela. Med njimi seveda dela arhitekta Maksa Fabianija, projektanta leta 1920 požganega Narodnega doma, Edvarda Mihevca, načrtovalca tržaškega kulturnega doma, svetovno znanega arhitekta Borisa Podrecce, ki je v Trstu odrasel. Še posebej opazna je zastopanost slovenskih slikarjev v Trstu. V vodniku so mesto našli Avgust Černigoj, Milko Bambič, Jože Cesar, Bogdan Grom, pa tudi Lojze Spacal in Avrelij Lukežič, ki sta bila vse življenje povezana z mestom.
Najzanimivejši pa so opisi trgov, ulic, cerkva; avtorici opišeta kratko zgodovino njihovega nastanka, zgodbe v zvezi z njimi in kje je (bil) viden slovenski pečat. Zelo poljudno je na primer predstavljena zgodovina Slavljanske narodne knjižnice, ki je v 19. stoletju združevala tržaške Slovence in druge Slovane. V kratkih orisih zvemo, kako so Trst doživljali Dragotin Kette, Srečko Kosovel, Boris Pahor in znameniti Irec James Joyce, ki je nekaj časa bival v njem. Zvemo pa tudi, kakšni so vzroki za prodor kitajskih trgovcev v mesto.
Manjkajo samo - kot je na predstavitvi knjige dejal Danilo Lovrečič - imena štirih dosedanjih slovenskih tržaških škofov, slovenski tržaški radio, poslikave Toneta Kralja, mozaik Marka Ivana Rupnika in zadnji slovenski ribič Srečko Tretjak. Vsega pač ni mogoče spraviti na 150 strani knjige, sta ga zavrnili avtorici. Je pa kar precej prostora namenjenega medvojnim in neposrednim povojnim dogodkom v Trstu in kajpak Bazovici, kjer so fašistične oblasti 6. septembra 1930 ustrelile štiri mlade slovenske rodoljube.
Vodnik po Trstu nazorno izpričuje, da je mesto tudi slovensko, in to zdaj očitno priznavajo že oblasti, saj je knjižica izšla s podporo Dežele Furlanije - Julijske krajine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.