Urša Marn

26. 5. 2011  |  Mladina 21

Sociala na psu

Socialna stiska vse hujša, neprofitnih stanovanj pa vse manj

Nekaj neprofitnih stanovanj je tudi v Celovških dvorih

Nekaj neprofitnih stanovanj je tudi v Celovških dvorih
© Borut Krajnc

V Sloveniji se že vse od osamosvojitve zmanjšuje fond neprofitnih stanovanj. »Izvirni greh je bil storjen leta 1991 s t. i. Jazbinškovim zakonom, na podlagi katerega se je privatizirala kar tretjina takratnega fonda družbenih stanovanj,« pravi ekonomistka dr. Andreja Cirman.
Toda tudi v letih, ki so sledila, ni bilo dosti bolje. Pomenljiv je podatek, da so imele občine leta 2000 v lasti 21.260 stanovanj, in čeprav so jih do leta 2009 zgradile 4513, so imele leta 2009 v lasti samo še 15.728 stanovanj. To pomeni, da so v obdobju od leta 2000 do 2009 približno pet tisoč neprofitnih najemnih stanovanj prodale, hkrati pa je v tem času potekal tudi proces denacionalizacije stanovanj.
Seveda vseh občin ne gre metati v isti koš. Ljubljanska mestna občina fond neprofitnih stanovanj postopoma krepi, mariborska pa ga s pretirano prodajo vse bolj siromaši. Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor je tako imel leta 2004 v lasti in upravljanju 3109 neprofitnih stanovanj, lani pa samo še 2643 oziroma 466 manj. Ta upad je deloma posledica končanih denacionalizacijskih postopkov, še bolj pa posledica prodaje praznih stanovanj na javni dražbi ter prodaje stanovanj najemnikom po tržnih cenah po sistemu javnega zbiranja ponudb ali po sistemu obročnega plačila kupnine. V mariborskem skladu se branijo, da gre večinoma za prodajo starejših, praznih stanovanjskih enot, ki jih zaradi visokega stroška obnove glede na višino najemnine ni smotrno obnavljati, saj sklad zanje plačuje le visoke obratovalne stroške. V takšnih primerih je odločitev za prodajo morda res gospodarna, a samo, če denar od prodaje ostane na stanovanjskem področju, ne da se porablja za druge namene, kar se dogaja zdaj. Maribor si namreč ne more privoščiti, da bi ostal brez neprofitnih stanovanj, še posebej ne v času gospodarske krize, ko je socialna stiska vse hujša. Kako hudo je, pove podatek, da se je v zadnjih dveh letih število prosilcev za prehranske pakete Rdečega križa na mariborskem območju podvojilo. Pred krizo je bilo med prosilci za denarno socialno pomoč največ upokojencev in brezposelnih, danes so na robu preživetja tudi zaposleni.
A čeprav fond neprofitnih stanovanj upada, država spi, prav tako večina občin. Z obljubo o ustanovitvi sklada prehodnih najemnih stanovanj, zapisano v koalicijskem sporazumu, ni nič. Še več. Slovenija je od leta 2009 brez nacionalnega stanovanjskega programa, torej brez stanovanjske strategije.
Po zgled ni treba prav daleč. Na Dunaju, kjer živi več kot 1,6 milijona ljudi v približno 900 tisoč stanovanjih, je skoraj vsako četrto stanovanje občinsko. Upravlja in sanira jih dunajsko mestno podjetje, ki ima poleg 220 tisoč občinskih stanovanj v upravljanju tudi 6000 lokalov in poslovnih objektov ter več kot 47 tisoč parkirišč. Danes že več kakor 60 odstotkov Dunajčanov živi v subvencioniranih stanovanjih. Samo v letih 2007-2009 je avstrijska prestolnica subvencionirala gradnjo 20 tisoč in sanacijo 40 tisoč stanovanj. »Investicije v subvencionirano gradnjo zagotavljajo dostopna stanovanja, hkrati pa tudi znižujejo cene na celotnem stanovanjskem trgu,« pravi podžupan Dunaja Michael Ludwig. Dunajska mestna uprava ima precej drugačno politiko blaginje kot slovenska mesta. Gradnjo stanovanj usmerja pretežno z zemljiško politiko. Mesto je lastnik več kot polovice zemljišč, saj jih je v zadnjem desetletju načrtno kupovalo, jih komunalno opremljalo in postopoma spuščalo na trg, s čimer je uspešno preprečevalo špekulacije. Stanovanjska ponudba na Dunaju je izjemno raznolika, še posebej dobro je razvit najemniški trg, kar je pri nas daleč najšibkejša točka tudi zato, ker smo Slovenci obsedeni z lastništvom nepremičnin, čeprav jih z nizkimi dohodki ne moremo vzdrževati.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.