Vanja Pirc

26. 5. 2011  |  Mladina 21

Utišana mladina

Zakaj lahko glasujejo mladi pedagogi, ne pa tudi mladi raziskovalci?

Prejšnji četrtek so na Fakulteti za družbene vede (FDV), ki je del Univerze v Ljubljani, izpeljali volitve v senat, najvišji strokovni organ fakultete. Ena njegovih ključnih nalog je denimo, da izvoli dekana fakultete. Volitve v senat je opravil akademski zbor, ki ga sestavljajo učitelji in znanstveni sodelavci. Čisto vsi med njimi sicer nimajo glasovalne pravice. Pravila ljubljanske univerze določajo, da lahko volijo le tisti, ki so na fakulteti zaposleni za polni delovni čas. Na FDV pa so tokrat volilno pravico malce razširili, in sicer na vse, ki so na fakulteti zaposleni vsaj za polovični delovni čas.
Čeprav je razširitev glasovalne pravice požela odobravanje, ni šlo brez zapletov. Vodstvo fakultete je sprva obljubilo, da se bodo lahko teh za fakulteto pomembnih volitev letos udeležili tudi najmlajši sodelavci, torej mladi raziskovalci in asistenti. A večina nazadnje ni smela glasovati. Zapletlo se je pri interpretaciji predpisov, pri čemer večina v vsem skupaj kljub vsemu ne vidi obračuna starejše generacije z mlajšo, temveč pravno zmoto. Na fakulteti so prepričani, da imajo glasovalno pravico le tisti asistenti, ki so vsaj polovico delovnega časa zaposleni kot pedagogi, ne pa tudi vsi drugi, ki delajo kot mladi raziskovalci. Dr. Barbara Rajgelj pa je v alternativni interpretaciji zapisala, da bi morali glasovalno pravico dobiti vsi polovično zaposleni asistenti ne glede na to, kaj delajo in iz katerih virov so plačani. Voliti bi morali torej tudi raziskovalci, pomembno je le, da so v postopku habilitacije pridobili naziv asistenta.
Vodstvo fakultete si nazadnje ni premislilo, je pa glasovalno pravico pozneje podelilo dvema mladima sodelavkama, ker hkrati delata na dveh fakultetah iste univerze. Drugi mladi sodelavci so se medtem udeležili simboličnih vzporednih volitev, s katerimi so skušali opozoriti na nesmiselnost takšne ureditve in izraziti upanje, da bodo smeli naslednjič voliti tudi sami. »Zaradi brezizhodnega položaja smo na vzporednih volitvah mladi brez glasovalne pravice volili svojega 'sanjskega' kandidata in ne zgolj enega od uradnih dveh. Tako je največ glasov zbral Chuck Norris,« je povedal Boris Mance.
Mance sicer meni, da bi moral biti vsak, ki je v delovnem razmerju z institucijo, ne glede na vrsto dela ali odstotek zaposlitve, upravičen do soudeležbe pri odločanju o svojih nadrejenih: »Še posebej se to spodobi za ustanovo, ki 'razsvetljuje' in druge poučuje o teorijah demokracije, človekovih pravicah ipd.« A mladi sodelavci FDV bi, četudi bi lahko glasovali vsi, vplivali le na sestavo senata, ne pa tudi na izbiro novega dekana. O tem odloča izključno senat.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.