Max Modic

26. 5. 2011  |  Mladina 21  |  Družba

Knjiga razodetja

Dekalog, spektakularni stripovski serial, naposled v Sloveniji - ki je pripomogla k njegovi žlahtnosti

/media/www/slike.old/mladina/tomodekalognaslovka.jpg

 

Strip albumi oziroma tako imenovani grafični romani so v osemdesetih letih minulega stoletja zapustili geto, prodrli v mainstream in po zaslugi Mausa Arta Spiegelmana, Varuhov Alana Moora ter ostarelega Batmana v izvedbi Franka Millerja postali predmet akademskih debat in doktorskih disertacij. V istem obdobju je izšel tudi roman Ime rože, triler s historičnim liftingom bolonjskega profesorja Umberta Eca, strokovnjaka za semiotiko, ki se z eruditsko veličino in fenovsko širino posveča tudi pop fenomenom, kot so Cicciolina, Corto Maltese in Dylan Dog. Ime rože je postalo globalni bestseller, po katerem so še pred ekranizacijo v režiji Jeana-Jacquesa Annauda iz leta 1986 segali tako serijski požiralci šunda kot univerzitetno omikana gospoda. Dokaj neobičajno za detektivko, v kateri je glavni junak in konec koncev tudi morilec - knjiga. Zid med trivialnimi in visokimi zvrstmi literature je padel enako gromoglasno kot kasneje berlinski, socializacija oziroma simbioza žanra in arta pa je postala trend. Niti dvajset let kasneje, točneje, leta 2001, je v Franciji začel izhajati monumentalni stripovski serial Dekalog, ki je v svetu devete umetnosti povzročil enak prepih, kot ga je med literarno srenjo povzročilo Ime rože. Pa še osrednji junak in morilec v Dekalogu sta bila ista - knjiga, namreč.
Dekalog, ki ga je zasnoval francoski scenarist Franck Giroud, je namreč pomenil svojevrstno prelomnico v tradicionalnem frankofonskem pojmovanju stripovskih serij, ki so ponavadi timsko delo enega scenarista in enega risarja, dolžina zgodbe oziroma število nadaljevanj pa je odvisno izključno od zanimanja ciljnega občinstva. Giroud je ta koncept obrnil na glavo in si Dekalog zamislil kot konceptualno celoto desetih zaključenih in samostojnih zgodb izpod peresa istega scenarista in v likovni izvedbi desetih različnih risarjev, pri čemer vseh deset epizod povezuje skupna rdeča nit: Nahik, skrivnostna knjiga, ki je ohranjena v enem samem izvodu, se kot družinska zapuščina neznanega izvora prenaša iz roda v rod, iz generacije v generacijo, in se izkaže kot usodna za vsakogar, ki jo prebere. Nahik, knjigo zamolčanih resnic, naj bi pred več kot dvema stoletjema odkrili v Egiptu, temelji pa na desetih zapovedih, ki jih je prerok v puščavi napisal na kameljo lopatico. Na doslej neznanih desetih zapovedih, katerih ekumensko izročilo bi, kot ugotovi katoliški duhovnik v četrti epizodi Prisega, prav posebej okrepilo mir in pahnilo v pozabo vsa stara verska nasprotja, saj postavlja pod vprašaj najbolj radikalne vidike korana. Kaj je dejansko Nahik, bibliofilski zaklad, politični instrument ali sveta knjiga, nikoli ne izvemo, saj tisti, ki spoznajo njegovo vsebino, ne preživijo. Okej, delček velike resnice vendarle spoznamo, ampak šele na koncu - oziroma na začetku, saj Giroudov serial poteka v obrnjenem kronološkem redu. Dekalog I z naslovom Rokopis in podnaslovom 'Ne ubijaj' se začne v sedanjosti, z vsako naslednjo epizodo pa se pomikamo dlje v preteklost, vse do samega začetka, do Zadnje sure, kot je naslov Dekaloga X. Dekalog poleg lekarniško natehtane zmesi ezoterike, mistike, akcije, avanture, detektivke in psevdozgodovine odlikuje še dodana vrednost v obliki polemičnih družbenih, verskih, političnih ter zgodovinskih vprašanj in tematik, ki jih med vrsticami odpira vsaka epizoda posebej, najbolj očitno drugi del s podnaslovom Fatva, ki izpostavlja problem (muslimanskega) radikalizma v multikulturni skupnosti, ter že omenjeni četrti del Prisega, ki se dotakne vatikanske kolaboracije s fašizmom in korenin sovraštva med zmagovalci in poraženci druge svetovne vojne v Jugoslaviji.
Vseh deset albumov je v Franciji izšlo med letoma 2001 in 2003, Dekalog pa je navkljub ubijalskemu tempu izhajanja postal ena najbolj priljubljenih in najbolje prodajanih stripovskih serij vseh časov, saj so ga ljubitelji stripa pokupili v skupni nakladi, ki krepko presega poldrugi milijon izvodov. Tisto, kar je pri vsem skupaj najbolj zanimivo, pa je, da je k nastanku francoskega stripovskega fenomena v najmanj desetih odstotkih pripomogel tudi slovenski stripovski avtor, in sicer Tomaž Lavrič, ki je mojstrsko zrisal Dekalog IV z naslovom Prisega in podnaslovom 'Ne prisegaj po krivem'. Gre za epizodo, ki se, kot rečeno, začne v bivši Jugoslaviji, kjer vojna nekdanje prijatelje razdeli na zmagovalce in poražence, konča pa v Rimu, od koder sodelavci okupatorja s posredovanjem Vatikana bežijo v Argentino. »Scenarij je že obstajal. To je bil eden od razlogov, da sem dobil ravno ta posel - moje regionalno poznavanje materije,« pravi Tomaž Lavrič, ki je v tistem času začel uspešen prodor na izbirčen frankofonski stripovski trg. »Bil sem novinec z zvezdicami v očeh, prvič v vrvežu Angoulema, sredi stripovskega šovbiznisa. Podpisoval sem svoje stripe, večerjal s šefi, srečeval svoje vzornike. In Franck Giroud, eden večjih francoskih scenaristov, me je povabil k sodelovanju. Nisem se pustil dosti siliti. Premamila sta me denar in slava, he, he. Kljub vsemu pa tega nisem hotel početi za stalno. To je komercialna mašinerija, to je en tak Hollywood v malem. Kljub vsemu imam raje svobodo in lastne male, neodvisne projekte. In ljubo mamko Mladino, kjer lahko špikam naše ljube politike,« se spominja Lavrič začetkov sodelovanja pri Dekalogu, ki je po desetih letih čakanja naposled začel izhajati tudi v slovenskem prevodu, in sicer v sodelovanju Sandija Buha, lastnika edine slovenske striparnice Strip-Art-Nica Buch, ter Francoskega inštituta Charles Nodier. Knjiga s prvimi štirimi poglavji Dekaloga brez dvoma predstavlja bržčas največji in najbolj ambiciozen zalogaj na področju slovenskega stripovskega založništva. »Lepo, da smo dobili Dekalog v slovenščini, že zato, da domači bralci vidijo, kaj je tipičen francoski serial, pa tudi tipičen francoski stripovski hit. Dekalog je bil tedaj tudi v Franciji inovativen in pogumen produkcijski projekt. Izdati (in vnaprej plačati) celoten serial, preden se izkaže za uspešnega, zahteva založnika z vpogledom in vizijo (in jajci). Na srečo smo rodili uspešnico,« pravi Lavrič in dodaja: »Po vsebinski plati pa se mi zdi Dekalog precej klasična formula za uspeh, podobna knjižnim uspešnicam: zgodovinski roman, ščepec misterije, ščepec akcije, pa obvezen romantičen zaplet. Kvalitetno žanrsko delo. Sicer pa jaz tega žanra ne berem.« Tisti, ki Tomaža Lavriča poznamo, se temu ne čudimo. Tomaž Lavrič je na stripovski sceni nekaj takega, kot je bil legendarni igralec Robert Mitchum v svetu filma: navkljub fenomenalnim vlogam, markantnim likom in nepozabnim predstavam, s katerimi je za vse čase zadolžil tako ljubitelje kot poznavalce filma, sam filmov nikoli ni gledal. Menil je, da so neumni.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.