9. 6. 2011 | Mladina 23 | Politika
Konec interneta?
Vlada predlaga tri leta zapora za celotno internetno generacijo
To vidite tudi na svojem računalniku? Joj!
V množici večinoma nujnih in potrebnih sprememb Šturmovega kazenskega zakonika se je znašla tudi sprememba 148. člena, ki določa kaznivost kršitve materialne avtorske pravice. Če je doslej veljalo, da je kazniva neupravičena uporaba avtorskih del »z namenom prodaje«, naj bi se slednje, na prigovarjanje vrhovnega državnega tožilstva, zdaj črtalo. Ker »večja premoženjska vrednost« tu ne pomeni nobene omejitve, bi se s sprejemom zakona morala celotna internetna generacija, torej praktično vsi mladi, za tri leta preseliti na Dob. Poznate koga, ki na domačem računalniku nima več kot 5000 evrov »skupne tržne cene« programske opreme, glasbe, filmov, izobraževalnih programov ...?
Na prvi pogled se zdi logično, da država želi preganjati podjetje, ki na računalnike nalaga prek spleta dobljeno programsko opremo. Vprašanje pa je, zakaj kar na enkrat ni več dovolj, da plačajo globo za prekršek, kot velja sedaj? Zakaj je treba za par downloadov v zapor? Kje je škoda, kje so nepopravljive posledice, v čem je sorazmernost takšnega ukrepa? Sploh kadar govorimo o posamezniku, fizični osebi, doma za štirimi stenami?
Če povečevanje represije nasploh vzamemo kot dejstvo, potem je želja države, da kaznuje tudi vse fizične osebe, ki z uporabo na internetu dostopnih vsebin ne služijo, vsaj vprašljiva. Kazenska odgovornost, kot je predlagana sedaj, bi zajela večino mlade populacije, pri njenem mlajšem delu pa dejanske lastnike strojne računalniške opreme, njihove starše. Ob tem je treba sicer dodati definicijo izraza »uporaba«, kot se v tem primeru razlaga v kazenskih sodnih postopkih. In sicer kot javno izvajanje ali prikazovanje, oddajanje prek televizijskih, radijskih ali kabelskih signalov, reproduciranje, dajanje v najem ... Nič od tega pa ne počne povprečen uporabnik interneta. Vprašanje je tudi, kako bodo organi preiskovanja in pregona lahko izvajali novo kazensko inkriminacijo v praksi, če jim še za preiskovanje gospodarskega kriminala zmanjkuje časa in denarja. Vendar pa je nepregon »malih uporabnikov« mogoč zgolj pod predpostavko mehke razlage kazenske določbe, torej pojma uporabe, na strani policije in tožilstva, kar pa je v nasprotju s siceršnjo prakso in deloma tudi odvisno od prioritet, ki jih policiji postavi politika. Poleg tega je to prvi korak v »razvoju« kazenskopravnega varovanja avtorske pravice k preganjanju končnih uporabnikov.
Poleg tega gre za eno pomembnejših vprašanj, predvsem glede na to, da dejansko odpira možnosti za popolno blokado svobodnega interneta, kot ga poznamo danes, pri čemer je prav svoboda njegova bistvena značilnost. Ko te ne bo več, potem internet ne bo več opravljal svoje temeljne vloge in bo kot tak povsem nepotreben.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.