9. 6. 2011 | Mladina 23
Zločinski nameni
Američani preizkušajo avtomat za odkrivanje potencialnih teroristov
V imenu boja proti terorizmu so bila svetovna letališča po 11. septembru priča že marsikateri sporni praksi, od sezuvanja čevljev do uvajanja sevajočih telesnih skenerjev. Ameriška Uprava za prometno varnost (TSA) ima že nekaj let zaposlene ljudi, ki so posebej usposobljeni za zaznavanje sumljivega vedenja potnikov. Osredotočajo se na telesne znake (kot na primer mežikanje, prestopanje ...), ki naj bi nakazovali namero človeka, da stori kaj slabega. Njihova uspešnost pri tem je lahko precejšna, lahko pa povsem primerljiva z ugibanjem, odvisno od tega, koga poslušate. Kljub pomanjkanju trdnih znanstvenih dokazov o obstoju univerzalnih kretenj in značilnosti, ki naj bi nakazovale zločinske namere, Američani že razmišljajo o avtomatizaciji sistema prepoznavanja teh znakov.
Po pisanju revije Nature tak avtomatizirani sistem, imenovan FAST (Fast Attribute Screening Technology), Uprava za domovinsko varnost že nekaj mesecev preizkuša na nerazkriti lokaciji na severovzhodu ZDA. Deluje podobno kot detektor laži, vendar vse meritve opravi brez stika s preiskovanim. Vsak človek, ki gre mimo senzorjev za na primer srčni utrip ali osredotočenost pogleda, je preiskovan. Gre za nekakšen množični sistem za ugotavljanje zločinskih namenom (v laboratoriju naj bi se izkazal za 70-odstotno natančnega), zaradi česar se ne smemo čuditi primerjavi s filmom Posebno poročilo (Minority Report) s Tomom Cruisom.
Obravnavana metoda odkrivanja potencialnih teroristov večidel temelji na delu psihologa s Kalifornijske univerze Paula Ekmana, soutemeljitelja »kodnega sistema obrazne mimike«, ki pa svojih najnovejših ugotovitev vse pogosteje ne objavlja več v znanstvenih člankih, češ da bi se sicer do njih lahko dokopali Iranci ali Kitajci. Zato številni znanstveniki dvomijo o učinkovitosti te metode. Sporno je že to, da je ni mogoče dovolj zanesljivo preizkusiti v laboratoriju. Poskusna oseba, ki se pretvarja, da je terorist, se ne bo nikoli mogla vživeti v glavo nekoga, ki naj bi živel le še nekaj minut. Metoda je toliko bolj vprašljiva na letališčih. Nekdo je lahko živčen samo zato, ker se boji letenja ali zamuja na letalo, ne pa nujno zato, ker ima v hlačah bombo. In če bi se ljudje zavedali, da jih nadzorujejo s senzorji, bi to k živčnosti kvečjemu še pripomoglo.
Metoda odkrivanja potencialnih teroristov s (strokovno poučenim) oprezanjem za sumljivim obnašanjem je po mnenju TSA uspešna, saj je med letoma 2006 in 2009 pripomogla k več kot 1700 aretacijam. A hkrati kritiki opozarjajo, da je bilo vseh potnikov, ki so jih na podlagi opažanj strokovnjakov določili za podrobnejši pregled, več kot 230 tisoč. To pomeni, da so bili uspešni v manj kot odstotku primerov. Pa še pri teh je šlo za ljudi, ki so kršili pogojni izpust ali pa so tihotapili prepovedane substance, ne pa načrtovali teroristični napad. Bolj kot za resnično učinkovito metodo za odkrivanje potencialnih teroristov gre torej za še eno erozijo svobode in zasebnosti v imenu domnevno povečane varnosti in težko je verjeti, da bo morebitna avtomatizacija pri tem kaj spremenila na bolje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.